Na pobudo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča so se včeraj v državnem zboru na razpravi o načelih pravne države zbrali predstavniki vseh treh vej oblasti: zakonodajne, izvršilne in sodne. Pobuda je nastala kot odgovor sodstva na sejo odbora za pravosodje, ki je pred meseci razpravljal o domnevnih pritiskih v še ne zaključenem kazenskem postopku zoper obdolženega Milka Noviča (ta je bil na ponovnem sojenju nepravnomočno oproščen), vrhovno sodišče pa pri tem ni želelo sodelovati. Ocenilo je, da gre za neprimerno vmešavanje zakonodajne veje oblasti v sodno. Vmes je prišla še zahteva državnega sveta po preiskovalni komisiji, ki bo iskala politično odgovornost za kazenski pregon Franca Kanglerja.
Preprečevanje avtokratičnosti
Florjančič je zato kot eno izmed temeljnih načel pravne države izpostavil prav delitev oblasti, ki po njegovih besedah zakoliči demokratično ureditev. Delitev oblasti po njegovem mnenju sicer ne pomeni nepremostljivih ovir, mora pa preprečevati avtokratičnost, ki bi utegnila zamikati kakšno izmed vej oblasti. Zato mora med njimi kot varovalo delovati načelo zavor in ravnovesij, pri čemer pa se mora vsaka od vej oblasti najprej samoomejevati. Hkrati pa se mora posamezna veja oblasti odzvati, če katera od preostalih vej posega vanjo.
»Vsak poseg v neodvisnost sodstva je treba razumeti kot poseg v sam temelj njegovega delovanja in ključno slabitev položaja sodne veje oblasti. Tega si ne bi smela dovoliti nobena od drugih vej oblasti, ker se s spodkopavanjem tega temelja zamaje celotna zgradba pravne države, na kateri rasteta tudi demokratično vzpostavljeni drugi veji oblasti,« meni Florjančič, ki si tudi želi, da se imenovanje sodnikov umakne iz državnega zbora. Prav tako se mu zdi neprimerno parlamentarno ugotavljanje politične odgovornosti sodnikov, saj sodniki niso politični funkcionarji.
Predsednik državnega zbora in stranke SD Dejan Židan je medijem po izjavi za javnost glede sporne parlamentarne komisije pojasnil, da še ni bila ustanovljena, v stranki pa se bodo predvidoma prihodnji teden odločili, ali bodo v njej sploh sodelovali.
Sodstvo na koncu požre rezultate
Židan je sicer v svojem nagovoru poudaril tudi pomen enakosti pred zakonom, o čemer je bilo zadnje dni veliko govora tudi v kontekstu uspešne razbremenitve precejšnjega deleža dolgov podjetij Electa družine Janković. »Sodstvo je vedno tisto, ki na koncu požre rezultate delovanja drugih vej oblasti,« je na to temo dejal Florjančič in poudaril, da sodišče lahko le izvršuje zakon, ne more pa ga interpretirati mimo temeljne vsebine. O insolvenčni zakonodaji je za medije spregovorila tudi ministrica Andreja Katič ter poudarila, da na ministrstvu deluje implementacijska skupina, ki spremlja, kako so različni zakoni zaživeli v praksi, in predlaga morebitne spremembe.
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je spregovoril o še enem perečem vprašanju, in sicer selektivnem izvajanju odločb ustavnega sodišča. Poudaril je, da če lahko pri protiustavnosti zakonodaje še govorimo o napaki, pa gre pri ignoriranju odločb ustavnega sodišča (trenutno je v Sloveniji deset neizvršenih ustavnih odločb) za kvalificirano kršitev. Spregovoril je tudi o potrebi, da se že na najnižjih stopnjah sojenja na pravna vprašanja gleda tudi z vidika ustave.
