Pravijo, da je nafte na voljo le še v omejenih količinah, zato je nujno, da postanejo avtomobili varčnejši. Volkswagen se je že pred dolgimi leti lotil zanimive študije, kako trgu predstaviti res varčen avtomobil, na kolesa pa so nato postavili XL1. Da, to je tisti futurist, ki bi bolj sodil v kakšen znanstvenofantastični film iz ne tako daljne prihodnosti kot pa v današnji promet. Ga pa na cesti najverjetneje ne boste srečali, vsaj zelo pogosto ne. Kljub temu ostaja znanilec drugačnega načina razmišljanja. Tistega hibridnega.
Avtomobil so trgu predstavili že leta 2013, oglaševali pa so ga kot najbolj varčen avtomobil s kombinacijo dizelskega motorja z notranjim izgorevanjem in električnim pogonom, ki naj bi na papirju porabil vsega 0,9 litra goriva na 100 kilometrov. Njegov krstni boter je bil nedavno preminuli Ferdinand Piëch. »Res je, da smo na kolesa postavili že veliko različnih avtomobilov, od vsakdanjih do športnih, a ideja o varčnem prevoznem sredstvu se je porodila že ob prelomu tisočletja. XL1 zdaj jemljemo kot platformo za razvoj tehnologij, ki se ne bodo nikoli ustavile,« je pred leti povedal Ferdinand Piëch in napovedal, da bodo prevozna sredstva prihodnosti morala slediti vsesplošnim trendom razvoja družbe. »Mogoče se to ne bo zgodilo danes ali jutri, a nekoč se bo, nekoč bodo podobni avtomobili povsem običajna stvar na cestah,« je dodal o XL1.
S porabo pod enim litrom
Kako bi si drugače zamišljali avtomobil z dvovaljnim 800-kubičnim dizelskim motorjem serije TDI z vsega 35 kilovati (48 KM) in električnim motorjem z 20 kW (27 KM), povezana z menjalnikom z dvojno sklopko s sedmimi prestavami, a vsega dvema sedežema? Kot avtomobil, ki je že zaradi svoje pojave nekaj posebnega. Nizko porabo so dosegli tudi s pomočjo zelo nizkega koeficienta zračnega upora 0,189. Običajni avtomobili imajo ta koeficient od 0,30 do 0,40, tehta pa malo manj kot 800 kilogramov. Karoserijo so naredili iz različnih materialov, ima dvojna dvižna vrata ter notranjost polno majhnih ekranov, ki nadomeščajo merilnike in vzvratni ogledali. Nič posebnega, bi rekli, a moramo se zavedati, da je bila to v času nastanka tega avtomobila še tehnologija, o kateri niso veliko govorili, še manj jo skušali ponuditi kupcem. Pogon je speljan prek zadnjih dveh koles, platišča so narejena iz magnezija, drugi deli iz aluminija ali plastike, ojačane z ogljikovimi vlakni. S samo električnim pogonom lahko avtomobil prevozi okoli 50 kilometrov. In zanimivo, zdaj se o XL1 piše v pretekliku, čeprav je bil to avtomobil, narejen za prihodnost. Zakaj?
Zelo enostavno, leta 2014 je bil naprodaj in izdelali so vsega 250 primerkov, pa še ti so bili več kot zasoljeno dragi. Od 111.000 evrov dalje, pod pogojem, da je kupec že takoj položil 20.000 evrov kavcije. A zato je dobil avtomobil prihodnosti, ki pa je žal ostala le pri tem. Takih avtomobilov namreč ne bomo tako hitro videvali na cestah, bomo pa to tehnologijo, ki je dejansko v nekaterih pogledih že postala del našega vsakdanjika.
Ogromni stroški razvoja
XL1 so izdelovali v tovarni v Osnabrücku, nekdanjih proizvodnih prostorih Karmanna, torej je to že v osnovi zelo butična proizvodnja, z njim pa so izpopolnjevali določene proizvodne procese in jih nato s pridom izrabili v velikoserijski proizvodnji, ki je sledila nekaj let pozneje. »Volkswagnu moramo vsekakor čestitati za pogum, da so se lotili tega projekta in ga tudi uresničili. Stroški razvoja so bili verjetno ogromni, končni izkupiček je težko merljiv, a dejstvo je, da so naredili avtomobil, ki bo z leti le še pridobival vrednost. Dovolj malo so jih naredili in dovolj je v njem tehnologije za prihodnost, da bo postal zanimiv za zbiratelje,« je o njem povedal eden od strastnih zbirateljev nenavadnih avtomobilov. In še ena zanimivost: XL1 nikoli ni bil homologiran za ameriški trg, torej se tam sploh ne sme voziti po cesti, a zaradi tega bi lahko v prihodnjih desetletjih postal še toliko bolj zanimiv. Če imate torej nekje prostor, da za naslednjih 20 let parkirate ta avtomobil, pod pogojem seveda, da si ga lahko sploh privoščite, bo to zelo verjetno dobra naložba za prihodnost. Za zdaj pa je minilo še premalo časa, da bi XL1 postal »nekaj več«. Ne tako davno so enega s prevoženimi 150 kilometri prodali na dražbi za približno 150.000 evrov. Ne veliko več, kot je stal, ko je bil nov. Čas torej še ni zrel, a kot je v navadi pri takih avtomobilih – ura teče in nič ne reče.
