Zato sprašujem gospode z vrha slovenske politike, če tudi oni delijo to mnenje, in če ga ne, čemu molk, neodzivnost do te izjave? Da se Stoltenberg klanja Donaldu Trumpu, me ne preseneča, ima družino in skrbi za svojo službo, preseneča pa to, da tako nonšalantno ustreli sodbo, za katero dvomim, da je bila premišljena in predelana s strani pristojnih strokovnih, diplomatskih in političnih krogov vseh članic povezave. Vse do napovedi Trumpa, da bodo ZDA odstopile od dogovora med Reganom in Gorbačovom iz leta 1987, ker naj bi ga Rusija kršila, iz Natovih krogov, uradnih in neuradnih, ni bilo slišati kaj veliko pripomb na račun ruskega ravnanja. Edine, kar pomnim, so prihajale iz Bele hiše v času Baracka Obame. Torej sama zveza ni imela izdelane tovrstne ocene. Zdaj pa preobrat, ki z vseh koncev opazovanja diši po opravičevanju in celo pritrjevanju Trumpovi odločitvi o izstopu iz sporazuma. Da je ta propadel, je torej kriva izključno Rusija in bomo morali proti njej ukrepati.

Tako je bila Rusija »kriva« za lansko zastrupitev dvojnega ruskega agenta in njegove hčere v Veliki Britaniji, ne da bi bilo to empirično dokazano, mirno ji lahko pripišemo odgovornost za še nedokončano vojno v Siriji, pa obtožujmo jo še za podporo Palestincem in Hamasu v Gazi, kar bi vsaj delno opravičilo ameriško priznanje Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela, za brezpogojno pomoč tudi Iranu in Madurovemu režimu v Venezueli, morda za spodbujanje migracij iz Mehike in Južne Amerike proti ZDA ter iz Afrike in Azije v Evropo, pa za vmešavanje v zadeve Korejskega polotoka in za podporo Srbiji v sporu s Kosovom, za ameriško-kitajsko trgovinsko vojno, ne nazadnje za neučinkovitost pariškega podnebnega sporazuma. Kriva naj bo skratka za vse kar je narobe na planetu.

No, sam sem prepričan, da ni tako, da največji del odgovornosti za to, kar se trenutno dogaja na globalni in ponekod tudi regionalni in lokalni ravni, nosi Trumpova administracija. Vladimirju Putinu gre, dokazano, pripisati avtoritarno in vse bolj totalitarno ravnanje do lastnih ljudi, nasilno zatiranje njemu nevšečnih mnenj, pobijanje demokracije, človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Seveda tudi rahljanje enotnosti v Evropski uniji oziroma podporo desnim populistom in drugim evroskeptikom brexitu in še kakemu exitu, če se bo pojavil, a pri tem sta si neverjetno tesna zaveznika s Trumpom. Morda še v čem je v navzkrižju s slovenskimi nacionalnimi interesi, a deliti poglede Stoltenberga je skregano z našimi do zdaj deklariranimi zunanjepolitičnimi cilji in z odnosom do lastne suverenosti.

Dvignimo znova glavo, gospodje, in dokažimo, da smo suvereni in ne vazali. Če nismo sposobni zapustiti zveze Nato oziroma za kaj takega nimamo dovolj poguma, saj ga nimamo niti za novo povpraševanje naroda o smiselnosti članstva po 15 letih in ob visokih stroških, ki jih le to prinaša, bodimo vsaj dosledni do svojih podpisov – mar ne, gospod premier? – in pristopimo k pogodbi OZN o prepovedi jedrskega orožja. Pristopna pogodba k Natu nam tega ne preprečuje. Bližajoča se konferenca načelnikov obrambnih sil zavezništva, ki jo bo prihodnji teden gostila Ljubljana, bo priložnost, da našim zaveznikom napovemo ta korak.

Aurelio Juri

nekdanji slovenski in evropski poslanec