Daleč se zdijo časi, ko so se evropske države trudile, da bi v svoja najbolj znana mesta zvabile čim več turistov, in oglaševale njihove čare na plakatih in v televizijskih oglasih. Danes boste namreč marsikje prej videli napise, ki turiste nagovarjajo, naj k njim ne pridejo. Naval turistov na nekatere evropske prestolnice gre v prvi vrsti pripisati vedno večjemu številu kitajskih turistov, ki so v zadnjih letih začeli odkrivati svet, nekaj pa je k temu pripomogel tudi Airbnb z drugimi podobnimi platformami, zaradi katerih si je obisk v tujini lažje privoščiti.
V številkah je mednarodna turistična ekspanzija videti takole: 300 milijonov izletov leta 1980, 500 milijonov leta 1995, 1,3 milijarde leta 2017, čez 11 let pa naj bi številka zrasla na 1,8 milijarde. Od 1,3 milijarde izpred dveh let so kar 130 milijonov izletov v tujino, torej deset odstotkov, opravili Kitajci, v prihodnjih desetih letih pa naj bi bili ti krivi kar za 80 odstotkov rasti v številu turistov.
Turizmofobija in terramotourism
Skoraj polovica turistov obiskuje sto najbolj privlačnih mest, njihovo število pa raste 25 odstotkov hitreje od števila popotnikov, ki jih zanimajo drugi kraji. V Evropi so to med drugim London, Pariz, Carigrad, Benetke, Barcelona, Amsterdam, Reykjavik, Rim, Lizbona, Majorka pa tudi Berlin in Dubrovnik. Medtem ko so nekatera od njih tujcev še vedno vesela, druga kažejo zobe, včasih z grafiti, pogosto pa tudi z različnimi omejitvami, ki jih države sprejemajo na lokalni in nacionalni ravni. Benetke in Dubrovnik so omejili število ladij za križarjenje, Reykjavik kaznuje nespodobno vedenje, Rim je prepovedal uživanje hrane ob vodnjakih, Amsterdam, ki ima okoli 830.000 prebivalcev in približno 17 milijonov obiskovalcev na leto, pa je bil še bolj radikalen. In to ne samo s svojo politiko do turizma, ampak tudi z grafiti, ki so turiste dobesedno naganjali domov.
V tem, grafitih namreč, Amsterdam ni bil edini, saj so se takšni grafiti pojavili tudi v nekaterih drugih mestih Evrope, sovražna naravnanost do turistov pa je dobila svoje ime oziroma celo dve – turizmofobija in terramotourism (turistični potres).
Amsterdam
V Amsterdamu se je na fasadah dveh stavb, v katerih naj bi nezakonito delovala hotela, pojavil grafit Stop massa toerisme (Stop množičnemu turizmu). Novico je pograbila levičarska aktivistična spletna stran Indymedia in ob tem zapisala, da sta bili hiši označeni s protiturističnim grafitom v znamenje protesta proti množičnemu trendu oddajanja luksuznih stanovanj turistom, »medtem ko tisoči ljudi iščejo dom v mestu«. Zagrozili so, da bodo šli s protestom še dlje, če vlada ne bo ukrepala. Nizozemska se je odločila, da svoje prestolnice ne bo več promovirala kot turistično, v Amsterdamu so prepovedali skupinske ture po Rdeči četrti, prenehali so izdajati dovoljenja za gradnjo hotelov v mestu, uvedli 8 evrov mestne pristojbine za potnike s turističnih ladij in zmanjšali število dovoljenih dni za namestitev prek Airbnbja na 30 na leto.
Barcelona
Barcelona je bila ena od prvih, kjer so lokalni prebivalci začeli preklinjati turiste, grafiti pa so med drugim sporočali: Hipsterji in turizem, nova oblika terorizma (Hipsters and tourism, new form of terrorism), Turisti, pojdite domov, dobrodošli begunci (Tourists go home, refugees welcome), celo Turisti, pojdite domov in, prosim, vadite balkoning (Tourists go home, and please, practise balconing!). Balkoninga, pri katerem so predvsem britanski turisti v hotelih in stanovanjih skakali z balkona na balkon ali z balkona v bazen, nekateri pa so se pri tem resno poškodovali ali celo ubili, sicer niso iznašli v Španiji, so ga pa Španci, sploh v Barceloni in Oviedu, radi priporočali britanskim turistom, ki poleg kitajskih veljajo za najmanj kultivirane. S posterji in grafiti so obiskovalce v angleščini pozivali, naj se vržejo z balkona, mogoče pa je bilo brati napise, kot so: »Dragi turist. Ali poznate balkoning? Preprečuje gentrifikacijo in pozitivno vpliva na kakovost življenja v soseski, zmanjšuje možnost srčnih obolenj in je zelo zabaven.« (»Dear Tourist. Did you know balconing? Prevents gentrification, improves neighbours’ quality of life, reduces the risk of heart disease, is LOTS of fun.«)
Majorka
Napise Turisti, pojdite domov, dobrodošli begunci (Tourists go home, refugees welcome) je bilo mogoče opaziti tudi v Palmi, glavnem mestu Majorke, poleg tega pa tudi Stop turistom (Stop Guiris) in Turizem uničujejo naše mesto (Tourism is destroying our city). Domačinom, ki se zdaj pritožujejo še nad čiščenjem protiturističnih grafitov, gredo najbolj v nos turisti, ki veliko razgrajajo in malo zapravijo, rezljajo srčke na srednjeveških razvalinah ter popivajo na ulicah. Majorka, ki bi turiste, ki priletijo z nizkocenovnimi letali, raje zamenjala za bogate družine, je prepovedala popivanje na ulicah in vesele urice, za patruljiranje po ulicah pa so najeli celo britanske policiste.
Lizbona in Oporto
Čeprav je turizem eden od temeljev portugalske ekonomije, mu v Lizboni in Oportu niso naklonjeni, ker ima negativen vpliv na življenje lokalnega prebivalstva. Tega moti predvsem gentrifikacija oziroma preobrazba stanovanjskih stavb oziroma stanovanj, ki namesto družinskih domov postajajo instagramovske nastanitve za nekajdnevne obiskovalce. Še huje pa je to, kar se je zgodilo v večini drugih za turiste zanimivih mest – da so zaradi Airbnbja zrasle cene najemnin, v Lizboni v zadnjih letih kar za 30 do 40 odstotkov, s čimer stanovanja postajajo finančno nedostopna za lokalne prebivalce. Mestne oblasti se resnih ukrepov še niso lotile, so pa turistom, naj grejo domov, sporočali grafiti, in to tako v besedi kot sliki.
Benetke
Slikovno in besedno pa tudi z glasnimi protesti na ulicah so se proti turistom združili tudi v Benetkah. 55.000 lokalnih prebivalcev na leto zasuje okoli 20 milijonov turistov, ti pa so v zadnjih dveh letih lahko naleteli tako na grafite debelih turistov z nakupovalnimi vrečkami kot na napise Turist, pojdi domov (Tourist, go home) in celo Ubijte turista (Kill the Tourist). Mesto se je z visokim številom turistov spopadlo na različne načine. Med drugim je uvedlo tri evre turistične pristojbine za enodnevne obiskovalce, ki se bo v treh letih zvišala na deset evrov, omejilo število obiskovalcev za določene zanimivosti, nekatere pa ob podaljšanih koncih tedna za turistične obiske zaprlo.
