V treh stavkih je jasno, da se v tistem skritem kotičku južne Štajerske na vzhodnem obrobju Slovenije, kjer se slikoviti svet ob mejni rekli Sotli odpira Hrvaškemu Zagorju, življenje vrti v udarcih divje muzike.

To je muzika, ki se je zakuhala v malem kletnem klubu z imenom Metulj, danes kultnem prostoru slovenske glasbene scene, ki ga ne bi bilo, če ga ne bi nekoč neki srednješolci na lastno pobudo »spucali in zglancali«, da bi imeli v njem svojo rojstnodnevno fešto. Kot bi trenil, so se v njem zgodili prvi koncerti, prišli so Dežurni krivci, prišli lokalni bendi, stvar se je v hipu prijela in postala osnovno gibalo vedno večje skupine mladih ljudi, ki si je zadala, da iz svojega rojstnega kraja naredi svetovni kulturni fenomen, »Vas kulture«.

»Vidimo ogromno potenciala. Bistrica ob Sotli lahko postane močna kulturna destinacija, kjer se zbirajo kreativni ljudje z vsega sveta in imajo možnost, da so tam ustvarjalni in se odlično počutijo. Ne samo zaradi spodobne postelje in glasbenega studia, ampak tudi zaradi narave, odprtosti ljudi …« zagotavlja Andrej Černelč in korak za korakom razkriva, kako se je iz skupine črnih ovc, alternativnih čupavcev, ki so jih vsi dvomeče gledali in jih imeli za zamazance in drogeraše, razvilo Mladinsko društvo, na katerega so domačini z razlogom ponosni in ki danes poleg osnovne glasbene dejavnosti izvaja celo množico uspešnih, večinoma mednarodnih projektov.

Urok ali kako označiti teritorij

»Jaz sem bil vedno ustvarjalec, ne samo glasbeni, tudi literarni, filmski, video, zame je to srž,« pripoveduje Černelč, »potem imaš pa še Bistrico ob Sotli, kjer je nevladni sektor izjemno povezan z rokovsko sceno. Rock'n'roll! To je pri nas etični center vsega. Spomnim se – bil sem osmošolec in moj starejši brat je s kolegi zrihtal klub Metulj. Pozimi 1998 je bil tam prvi koncert Dežurnih krivcev. Name je naredil takšen vtis, da sem takoj zbobnal skupaj svoj prvi bend. Manj kot dva tedna kasneje, na božični večer, smo že imeli prvo vajo.«

Glasbeni val ob Sotli je bil naenkrat tako močan, da je v nekem hipu v kraju s tisoč petsto prebivalci aktivno delovalo pet, šest rokerskih zasedb. »To smo hoteli obeležiti in smo naredili koncert, ki je bil naša prva izkušnja zbiranja projektnih sredstev. Poimenovali smo ga Urok. Naredili smo tudi dokumentarec, ki je dostopen na youtubu in je kar zabaven … Vsi skupaj smo snemali, izvedli intervjuje, delali raziskave … V tem projektu sem se prvič bolj resno vključil v dejavnost društva, čeprav sem že prej pomagal pri koncertih. Z Urokom smo 'označili teritorij' in vstopili v širšo lokalno zavest. Leta 2006 je bil projekt zaključen in takoj naslednje leto smo dobili status mladinskega centra.«

Novi status je prinesel nova denarna sredstva z Urada za mladino, svoje pa sta takoj pristavila še župan in občina. »Takoj zatem smo imeli že prvo mednarodno izmenjavo Meje-Borders, za katero smo pridobili evropska sredstva. K nam so prišli mladi iz Italije, Turčije, Finske, vključil se je ves kraj, skupaj smo delali umetniške projekte … Sebi in drugim smo dokazali, da smo sposobni speljati evropski projekt, to je bila velika prelomnica.«

Zvok feršterkerjev v Vasi kulture

Danes je spletna stran Mladinskega društva Bistrica ob Sotli prepolna vabil na koncerte, krožke, izmenjave in projekte, ki se iz Bistrice razlivajo po vsem svetu. Društvo odlično sodeluje z mnogimi organizacijami v regiji in njihove dejavnosti že zdavnaj niso več namenjene zgolj mladim. Z andragoškim zavodom, na primer, izvajajo medgeneracijske študijske krožke, na katerih udeleženci po lastni iniciativi razpravljajo o stvareh, ki jih zanimajo. Včasih sestavljajo pedale za efekte za električno kitaro, včasih pomagajo starejšim pri delu z računalniki.

»Delujemo iz našega srca, iz tistega, kar nas najbolj zanima, kar nam je najbolj pomembno. Čeprav ima danes rock'n'roll drugačno težo, kot jo je imel leta 2000, in čeprav izvajamo ogromno dejavnosti, ki so finančno boljše podprte, je za nas še zmeraj ključen klub Metulj, ki ima zdaj tudi dobro ozvočenje in je tehnično izpopolnjen. Zame je to kraj, kjer najbolj uživam na koncertih, ker je dovolj majhen, da izvajalce res začutiš, da slišiš feršterkerje in ne nekega centralnega ozvočenja. Za glasbene poznavalce je Metulj kultni prostor.«

Andrej Černelč pravi, da je vesel, ker se društvo kontinuirano razvija. »Začeli smo z enim placom, potem smo dobili še enega z malo boljšimi sanitarijami, potem še pisarne, zdaj upravljamo s hostlom, intenzivno razvijamo glasbeni studio … Ministrstvo za kulturo je podprlo naš projekt kulturnega menedžmenta Vas kulture, v katerem povezujemo vse stvari, ki smo jih razvili. Kar se tiče kulture, je Bistrica zagotovo izjemno bogata in to ni zasluga zgolj našega društva, ampak dolge društvene tradicije in zelo živega kulturnega življenja drugih društev, s katerimi zelo pogosto sodelujemo. Zelo ponosen sem, kako rastemo, hkrati pa nimam časa za bit ponosen ...«