V Ljubljano je geografinja Alexandra Waldmann prišla leta 2007 v okviru evropskega projekta na področju energetske učinkovitosti stavb. Sodelovanje je s slovenskim podjetjem po dveh letih končala, potem pa začela lastni posel. Z Gregorjem Hribarjem in njegovo ženo Irmo Langus Hribar so, oktobra bo deset let, v Ljubljani pod imenom Zeleni zabojček vzpostavili takrat novo storitev – dostavo izključno ekološke, lokalne in sezonske hrane na dom ali v službo. V Berlinu, kjer je Alexandra Waldmann prej živela, je tudi sama na tak način kupovala sadje in zelenjavo. Vendar pravi, da je kakovost pridelkov v Sloveniji veliko boljša od tega, kar zraste v Nemčiji. Precej bolj okusni so, na kar pa vpliva sestava zemlje.
Danes v Zelenem zabojčku sodelujejo s približno 70 kmeti v Sloveniji in vse tudi osebno poznajo. In čeprav je eno od vodil dostavljalcev sadja in zelenjave po Ljubljani in okolici lokalna hrana, pomanjkanje pridelkov majhnih slovenskih ekoloških kmetij ob večjem povpraševanju rešujejo z uvoženo ekološko hrano, a le regijsko. Iz Italije in Avstrije, kar je tudi najširša geografska meja, ki se še sklada z njihovim konceptom, je jasna sogovornica. Največ naročil imajo od septembra do junija, »poleti, ko Slovenija odhaja na morje, pa manj«, pravi Waldmannova. Prav to dejstvo, kako se Ljubljana v poletnih mesecih in ob koncih tedna vidno izprazni, jo še vedno zabava. Hkrati pa se čudi, da so ljudje ob petkih in nedeljah na poti z morja pripravljeni preživeti toliko časa v zastojih na cesti.
Ob tem navede še en slovenski fenomen – avtomobil kot statusni simbol. Spomni se, kako je pred 12 leti, ko se je preselila v Ljubljano, opazila, da v mestu skoraj ni starih avtomobilov, temveč predvsem novi in bleščeči. V zadnjem času se je to sicer nekoliko spreminja, dodaja. »Zame je avto izključno prevozno sredstvo, če nimaš druge možnosti.« Ob tem poda še eno lokalno potezo, ki jo zaznava: »Velja, da gre v povprečju skoraj vsak Slovenec med 6. in 66. letom vsaj enkrat na Triglav, a hkrati je nujno, da je avto mogoče parkirati pred vhodnimi vrati.«
Ekološko naravnano življenje
Ob promociji zdrave in do okolja odgovorne pridelave hrane Alexandra Waldmann tudi sama uživa le ekološko hrano. S svojim načinom življenja želi, kolikor je v njeni moči, prispevati k čim manjšemu ogljičnemu odtisu. Njeno osnovno prevozno sredstvo je zato kolo, za daljše razdalje najraje izbere vlak, vožnjo z avtomobilom pa le, ko je nujno, kar je v njenem primeru povezano predvsem z dostavo zabojčkov s hrano. Avta ni imela od leta 1995, vse do 2012, ko ga je morala kupiti zaradi dela v Zelenem zabojčku. Da je njen vsakdan čim manj energetsko potraten, pa je že dolgo njen cilj. Oblačil skoraj ne kupuje. Najprej se zateče k njihovi izmenjavi med prijateljicami v Sloveniji in Nemčiji. V primeru, da to ni mogoče, pa se pred odhodom v trgovino vedno vpraša, kaj resnično potrebuje. Stvari, če se le da, popravi, namesto da bi kupila nove.
Sobotni obisk tržnice
V Ljubljani ji je všeč njena fizična obvladljivost in narava v mestu. Sprehodi po Tivoliju in Rožniku ali Golovcu so redno na njenem urniku, ob tem pa tudi ogledi razstav in obiski koncertov. Veliko je kulturnih dogodkov, je zadovoljna. Navdušena pa je tudi nad osrednjo tržnico, kamor odide skoraj vsako soboto. »Najprej grem na ekološko tržnico pozdravit naše kmete, nato naredim krog še po drugem delu in na koncu se ustavim na pravični in dobri kavi v Čoklu.« Kritična je do turistifikacije mestnega središča. Omeni vse bolj generično in turistom podrejeno ponudbo, v kateri primanjkuje posebnih lokalnih produktov.
