Gibalna dejavnost je eno najpomembnejših področij v otrokovem razvoju. Z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi si otrok razvija gibalne in funkcionalne sposobnosti, poleg tega pa tudi spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti. Šolsko obdobje je čas velikih telesnih in duševnih sprememb. Zato je pomembno, da se starši in učitelji zavedajo pomena in dajejo priložnosti za razvijanje zdravega življenjskega sloga od mladih nog dalje.
Kot so pokazale raziskave, si otroci, ki so gibalno zelo aktivni, prej in lažje zapomnijo novo snov, lažje sledijo pouku v šoli in imajo boljšo sposobnost koncentracije, poleg tega pa za šolsko delo porabijo manj časa kot drugi otroci. Vse to pa je v pomoč tudi učitelju, da lažje izvede učno snov. Tudi igra tako vpliva na razvoj mišljenja, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno in socialno življenje ter prispeva h govornemu razvoju. Med otrokovim razvojem se tudi igra postopoma spreminja in nadgrajuje.
Sodobno življenje gibanju otrok ni najbolj naklonjeno. Komunikacija med otroki zunaj šolskih klopi je danes v veliki meri omejena na klepetanje po spletu, igranje računalniških iger in gledanje televizije. Danes so se otroci prisiljeni gibati samo toliko, kolikor to od njih zahteva šola. Nekdaj je večino prostega časa otrok zaznamovalo gibanje. Danes je gibalna dejavnost odvisna skoraj izključno od staršev, in če se ti ne zavedajo njenega pomena za otrokovo zdravje, otroci ostanejo manj aktivni. Nacionalni inštitut za javno zdravje
