Kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, podatki Eurostata iz leta 2016 kažejo, da je v državah EU na 100.000 prebivalcev v povprečju 108,7 fizioterapevta, v Sloveniji pa 61,5. Po besedah podpredsednika združenja Janeza Špoljarja s takšnim kadrovskim stanjem fizioterapevti ne morejo več zagotavljati visokih standardov fizioterapevtske obravnave, temelječe na z dokazi podprto prakso.
Zato so pripravili predlog normativov na področju fizioterapije v zdravstveni dejavnosti. O normativih se je zdaj pripravljeno pogovarjati tudi ministrstvo za zdravje, je pojasnil Špolja. Usklajevanje naj bi bilo zaključeno do konca septembra.
Predlog po njegovih besedah pomeni minimalne kadrovske normative, s katerimi pa bi se kakovost njihovih storitev dvignila na višjo raven. Fizioterapevti med drugim pričakujejo, da bi se jim priznal čas, ki ga namenijo postopkom, ki niso neposredno namenjeni delu z bolniki. Prav tako predlagajo uvedbo patronažne fizioterapije, s katero po Špoljarjevih besedah »v primerjavi z razvitim svetom zamujamo že nekaj let, če ne celo desetletij«. Kot je dodal, je stanje nedopustno tudi v socialnovarstvenih zavodih, kjer so po trenutnih normativih fizioterapevti zadolženi za obravnavo od 95 do 250 starejših.
Želijo si ponovno uvedbo licenc
Poleg kadrovskih normativov si fizioterapevti prizadevajo tudi za regulacijo poklica in ponovno uvedbo licenc. Kot je dejal predsednik združenja Tine Kovačič, je naziv fizioterapevt pogosto zlorabljen, saj si ga prisvajajo denimo maserji, kineziologi, zdravilci in profesorji športne vzgoje. Zato od ministrstva zahtevajo podelitev javnega pooblastila za vodenje registra izvajalcev, izvajanje strokovnih nadzorov ter vodenje registra za zasebne izvajalce.
Prav tako si po Kovačičevih besedah prizadevajo za odpravo spornih pogojev dela. Opozoril je, da združenje ni enakopraven partner pri sprejemanju splošnega dogovora v zdravstvu. »Posledice slabih dogovorov pa se že leta kažejo v dolgih čakalnih vrstah za fizioterapijo in vseh nezadovoljnih deležnikih v fizioterapevtski dejavnosti,« je opozoril Kovačič.
Po zadnjih podatkih združenja je na čakalnem seznamu za fizioterapijo več kot kot 40.000 bolnikov, čakalna doba, ki se vztrajno podaljšuje, pa znaša več kot 140 dni.
Zato si v združenju prizadevajo, da bi se ti sporni pogoji dela odpravili. Kot je še dejal Kovačič, si želijo, da bi bili odgovorni na ministrstvu, na čelu z ministrom Alešem Šabedrom, bolj proaktivni in konstruktivni, saj dosedanja »diplomatska in strpna prizadevanja« niso naletela na plodna tla. »Zato postajamo nestrpni,« je še dodal.
