Vrhunec je bil generalni direktor UKC Ljubljana v letih 2009 do 2013, nato pa je klinični center še do avgusta 2015 vodil kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja. Članom komisije je danes pojasnil, da so ga na program otroške srčne kirurgije prvič opozorili septembra 2009. Šlo je za opozorila, da je program, ki se je takrat izvajal z izraelskim kirurgom Davidom Mishalyjem, predrag in da bi moral v dveh letih že dati večji angažma domačih kirurgov.
Po njegovih besedah so takoj pristopili k pogajanjem z Mishalyjem in z letom 2010 dosegli prepolovitev cene operacije. Del, ki zadeva usposabljanje domačih kirurgov, pa je moral prepustiti stroki, ki ga je poučila, da je za usposabljanje za tako vrsto kirurgije potrebnih najmanj šest let in da sta dve leti premalo. Nato so se zadeve začasno umirile. Ko so se znova pojavili očitki o racionalnosti programa, je novembra 2010 odredil notranjo revizijo programa, ki je trajala eno leto in ugotovila, da bi Mishaly glede na obseg dela moral imeti licenco pri nas, dela pa ne bi smel opravljati po avtorski pogodbi.
Članom komisije je zagotovil, da o tem do ugotovitev notranje revizije ni vedel nič, z mnenji zdravniške zbornice glede gostovanja tujih zdravnikov in plačil po avtorskih pogodbah ni bil seznanjen. Po ugotovitvah notranje revizije je pogodbo z Mishalyjem prekinil in od vodstva kirurške klinike ter kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja zahteval, da zadeve uredijo. Pri tem je Vrhunec poudaril, da se v javnosti pogosto napačno pripisuje odgovornost pediatrični kliniki, medtem ko je bil ta program v tem delu izključno pod ingerenco strokovnega vodstva kirurške klinike, kliničnih oddelkov za kirurgijo srca in ožilja ter za otroško kirurgijo.
Pojasnil je, da je Mishaly licenco pridobil v štirih mesecih, nato so program nadaljevali na zakonit način. Vmes naj bi sodelovanje z Mishalyjem zahteval tudi minister Tomaž Gantar.
Po njegovih besedah se je do začetka leta 2012 vse v zvezi s tem programom vrtelo okoli plačevanja Mishalyja in tudi januarja 2012, ko je strokovni svet UKC obravnaval to problematiko, so mu kritiki očitali le, da je predrag in ne daje pravih rezultatov v smislu usposabljanja domačega kirurga. Da je program vprašljiv, ker je izraelski kirurg preredko v Sloveniji, je bilo na strokovnem svetu prvič izraženo dva meseca kasneje, pa še to ne v »kakšnem bolj drastičnem smislu, kot ga je kasneje prikazalo poročilo mednarodne komisije«.
Vrhunec: Kaj bi lahko naredil boljše?
Glede poročila mednarodne komisije nad programom otroške srčne kirurgije za obdobje 2007 do 2014, ki je bilo javnosti predstavljeno leta 2015, ima sicer Vrhunec nekatere pomisleke. Ocenjuje namreč, da so bili nekateri od članov komisije v konfliktu interesov, avtorjem poročila pa očita tudi, da ugotavlja odgovornost vodstva kliničnega centra, nihče od njih pa ni bil povabljen na kakršen koli razgovor.
Prav tako je Vrhunec kritičen do poročila protikorupcijske komisije, ki ga je označil za nebulozo. Da so se v tem primeru »morda malo zmotili«, pa da mu je kasneje prostodušno priznal tudi eden višjih predstavnikov protikorupcijske komisije.
Članom komisije je nekdanji generalni direktor kliničnega centra predstavil še nadaljnja bolj ali manj neuspešna prizadevanja za sodelovanje z beograjskim kirurgom Igorjem Šehićem, nato pa za institucionalno sodelovanje s katerim o evropskih centrov. Na vprašanje, ali je soodgovoren za to, da programa, kot je ugotavljal sam, ni več, pa je odgovoril, da se pogosto sprašuje o tem, kaj bi lahko naredil boljše, »vest vedno kljuva«. Misli pa, da je ravnal skladno s statutom UKC, zakonodajo, etičnimi vrednotami in prakso dobrega managementa. Po njegovih besedah na koncu ostaja dejstvo, da je v času, ko je bil direktor, program potekal, bil relativno uspešen in so se prvič v zgodovini tako rekoč vse operacije izvajale v Ljubljani.
Opozoril je tudi na delitev odgovornosti med poslovnim in strokovnim vodenjem kliničnega centra in poudaril, da je strokovni svet ves čas ugotavljal, da je program korekten, da dobro poteka in sledili so priporočilom, ki jih je dal strokovni svet. »Če vrh stroke reče, da je nekaj dobro, kako naj polemiziram s tem,« je dejal Vrhunec in zagotovil, da je ves čas poskušal reševati nesoglasja.
Danes bi komisija morala zaslišati še enega nekdanjega direktorja UKC Andraža Kopača, a so zaslišanje prestavili in ga bodo po vsej verjetnosti opravili oktobra.
