Nejc Juren (1982) se je na poti do literarnega ustvarjanja najprej ustavil na študiju prava na ljubljanski fakulteti, kjer je tudi diplomiral. »Učenje pravnega jezika ti vzame sposobnosti prijetnega pripovedovanja,« ugotavlja in doda, da se mu s pisanjem literarnih besedil ni nikoli zares mudilo. »Sicer je dobro, če piliš obrtne veščine pripovedovanja, a sem pri sebi opazil, da kot avtor pred tridesetim letom nisem imel česa povedati.« Pravnega jezika se je od takrat očistil, začetke neuresničene karierne poti pa lahko morda iščemo le še v hitrosti njegovega govora.
Je vodja ulične swing zasedbe Počeni škafi, ki je lani izdala prvenec z naslovom Stroj za sušenje solz. Ob pisanju besedil Juren v skupini igra tudi ribežen in kitaro, kot tekstopisec pa sodeluje še z drugimi glasbeniki. Po tem ko sta z ilustratorjem Izarjem Lunačkom pred dvema letoma najprej v ZDA in pozneje še pri nas izdala strip Kosmati krimič (Animal Noir), bo jeseni v Mladini začel izhajati strip Četrtkarica; ta ponovno nastaja pod scenaristično in ilustratorsko taktirko preverjenega tandema. Samostojno pripravlja še zbirko kratkih zgodb Ekoton, ki bo prihodnje leto izšla pri Mladinski knjigi.
Namesto podcasta niz literarnih epizod
Literarna serija Spodobi se in zameri se je nastala kot poskus nekega drugega eksperimenta. Juren je po vzoru dnevnih radijskih iger, ki veljajo za predhodnice televizijskih limonad oziroma telenovel, želel s prijatelji ustvariti podcast limonado. »Čisto neobvezujoče, z minimalnimi stroški in samo iz veselja,« opredeli prvotno idejo. Podcasta sicer potem niso naredili, je pa iz ideje nastala literarna serija, ki se »piše sproti«.
V njej beremo zapise avtorjevega alter ega Martina Kička. Tudi on je končal študij prava in ima še nekaj drugih avtorjevih lastnosti. S prijateljema Polono in Alexom skuša ustvariti podcast limonado, katere glavna akterja sta brata Danijel in Janez. Brata sta si popolnoma različna, se pa potegujeta za isto stvar – podedovati družinsko restavracijo.
Zgodba je tako pisana v prvi in tretji osebi, spremljamo pa jo na več ravneh. »To, kar se mi dogaja v realnosti, hrani obe metaravni znotraj limonade in tudi limonada povratno vpliva na moje življenje,« pojasni Juren in doda, da je v tem pogledu pisanje neverjetna izkušnja, je pa izjemno obrtno. Najbolj se zabava v igri s klišeji, ki jih, kot pravi, ne smeš jemati z levo roko. Z veliko dramatizacije, ljubezenskimi zapleti in hitrimi preobrati bralce žanru primerno na koncu vsake epizode pusti čakati na razkritje naslednje. Trenutno je v pričakovanju petnajsti del od predvidoma dvajsetih, kot pravi Juren, pa ima za zdaj le idejo razpleta: »Vem, kje bi si želel končati, obenem pa puščam likom, da prevzamejo svoje življenje in sami peljejo zgodbo.«
