Po podatkih, ki jih je pred svetovnim dnem preprečevanja samomora predstavila Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je umrljivost zaradi samomora upadla za približno 30 odstotkov. Trend upadanja je opazen v praktično vseh starostnih skupinah.
Kot je dejala, že vrsto leto opažajo izrazite razlike med regijami, bolj ogrožene pa so regije na vzhodu, kar sovpada tudi z razlikami v kazalnikih duševnega zdravja. Prav tako so razlike med spoloma, saj je samomorov med moškimi približno štirikrat več kot med ženskami. Pri poskusih samomora pa je razmerje ravno obratno ter jih je več pri ženskah, manj pri moških. Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 353 oseb, od tega 274 moških in 79 žensk.
Čeprav so opredeljeni nekateri dejavniki tveganja - kot so prisotnost kroničnih bolezni, telesnih ali duševnih, samomorilno vedenje v preteklosti, osamljenost, slab socioekonomski status, tveganje narašča tudi s starostjo -, pa je samomor po besedah Roškarjeve preplet različnih dejavnikov. Čisto vseh samomorov po njenih besedah ni mogoče preprečiti, vendar pa, kot znova opozarjajo pred svetovnim dnevom, pravočasno ukrepanje in pomoč lahko rešujeta življenja.
Kot je pojasnila predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Anamarija Zavasnik, so lahko znak, da je nekdo v stiski, sprememba njegovega vedenja in odnosa do bližnjih, običajno tak človek postane bolj žalosten, apatičen, opušča dejavnosti, ki jih je prej rad opravljal, se težko zbere, ima težave s spanjem,...
Če takšne znake opazimo pri svojem bližnjem, sodelavcu, sošolcu, je po njenih besedah pomembno, da se poskušamo z njim pogovoriti in mu, če ima suicidalne misli, tudi ponuditi oporo pri iskanju pomoči. Kot je poudarila, je pomembno, da se odzovemo hitro, saj so študije pokazale, da je hitro reševanje stisk tisto, ki pomaga preprečevati poslabšanje in tudi začetek razmišljanja o samomoru. Zgodnjo psihosocialno pomoč ljudem nudijo tudi v 13 svetovalnicah, ki delujejo po Sloveniji, prek njih pa ljudem omogočijo, da brez čakanja in napotnic pridejo do strokovne pomoči.
Mladim na voljo spletna svetovalnica
Posebne skrbi so na tem področju deležni mladi. Po besedah Nuše Konec Juričič s celjske enote NIJZ je mladim že več let na voljo spletna svetovalnica To sem jaz, pri kateri trenutno sodeluje 55 strokovnjakov. Vprašanja mladostniki postavljajo anonimno, v največji meri pa so vezana na dozorevanje, na drugem mestu so različni vidiki duševnega zdravja.
Od 2000 do 3000 vprašanj, kolikor jih je na letni ravni, je približno deset odstotkov težjih in se med drugim dotikajo tudi samomorilnosti, samopoškodbenega vedenja, motenj prehranjevanja, nasilja, tudi zlorab. V takšnih primerih mladostnike usmerijo tudi k virom pomoči s čisto konkretnimi naslovi in številkami.
Poleg tega preventivno delujejo v šolskem okolju. Pripravili so deset delavnic, katerih cilj je krepitev duševnega zdravja, čustvenih in socialnih kompetenc, ki otroku omogočajo, da se lažje spoprijema z izzivi, problemi, svojim življenjem. Ravno letos so izdelali novi priročnik, ki ga bodo dali vsem šolam.
Z mladimi delajo tudi na centru za raziskovanje samomora Inštitut Andrej Marušič. Kot je pojasnila namestnica vodje centra Vita Poštuvan, se mladi o svojih stiskah prej zaupajo vrstnikom kot odraslim. Pri razlogih, zakaj imajo samomorilne težnje, pa gre za preplet različnih dejavnikov, sprožilci pa so pogosto v duševnih težavah, nesoglasjih s starši, šolskih težavah, medvrstniških težavah.
