AKC Metelkova mesto praznuje 26. rojstni dan. Od jutri do torka se bodo ob tej priložnosti na Metelkovi zvrstile številne prireditve, in ena od teh bo tudi alternativna tržnica, ko si bodo obiskovalci v torek od 17. ure naprej (tako kot vsak drugi torek v mesecu) lahko izmenjevali pridelke, se družili in debatirali tudi o različnih možnostih alternativne pridelave hrane in prehranjevanja. S to tematiko se od leta 2010 ukvarja kolektiv Zadruga Urbana. Kako je na drugačen način, kot nam ga ponuja kapitalistična ekonomija, mogoče pridelovati in si izmenjevati hrano, smo se pogovarjali s tremi člani kolektiva s tovariškimi imeni Ana, Matija in Tone.
Sodelujejo s kmetovalci
»Naše delovanje želimo postaviti v širši kontekst. Sprašujemo se, kaj se z vrtičkarstvom dogaja v mestni občini, in poskušamo delovati v skupnosti. Če hočemo skupnostno živeti, se moramo tudi skupnostno prehranjevati in razmišljati tudi o tem, na kakšen način predelujemo hrano. To miselnost poskušamo vpeljati v naše skupnostne prostore,« je razložila Ana. Kolektiv ima skupnostne vrtove v mestu, na njegovem obrobju in izven Ljubljane. Poleg tega sodelujejo s kmetijo, ki jo soupravljajo, kar pomeni, da jo redno obiskujejo in pomagajo obdelovati zemljo. Prav tako sodelujejo še z drugimi kmetovalci, s katerimi si delijo podoben pogled na svet. »Tudi njim je pomembna distribucija hrane brez posrednika, torej ne po tržni logiki, zato nas podpirajo in se udeležujejo teh dogodkov,« je povedal Matija in dodal, da želijo delati v sozvočju z okoljem.
S tem, koliko pridelajo, se na obremenjujejo preveč. Pravijo, da so se sicer radi pohvalili, ko jim je uspelo pridelati četrt tone krompirja, a si ne ženejo k srcu, če imajo kašno bolj »lenobno« sezono. Bistvena namreč ni količina pridelane hrane, ampak da ljudje skupaj ustvarjajo način življenja, kakršnega si želijo živeti, pri čemer ne delujejo hierarhično, ampak horizontalno in obenem razvijajo kritičen pogled na kapitalistično družbo. Pomembno se jim zdi, da motivacija za akcijo ni odvisna od razpisov raznih projektov, ampak da prihaja iz osebnega interesa. Kot pravi Ana, niso le entuziastični vrtičkarji, ampak angažirani ljudje, ki so prek Zadruge Urbana našli svoj izraz delovanja. Hkrati poskušajo odpirati javni prostor, ko organizirajo razne debate, se udeležujejo protestov, v izjavah predstavijo svoja stališča, večkrat podprejo razne boje, na primer proti Magni, frakingu v Petišovcih ali gradnji hidroelektrarn na Muri.
Gentrifikacija v vrtičkarstvu
Podrobno spremljajo, kaj se dogaja z vrtičkarstvom v mestu, in so kritični do institucionalizacije in gentrifikacije, ki se dogaja tudi na tem področju. Opozarjajo, da so ljudje, ki so želeli pridelati svojo zelenjavo, nekoč preprosto, ne da bi jim bilo treba izpolniti en sam formular, začeli delati na kosu zemlje in so se počasi začele oblikovati skupnosti. Zdaj je položaj drugačen. Pravijo, da je v preteklosti vrtičkarstvo delovalo po principu »najdi – prekoplji – zasadi – poberi – pojej«, danes pa po pravilih birokracije »prosi – izpolni – podpiši – plačaj«.
Regulacijo vrtičkarstva primerjajo z gentrifikacjo v središču mesta – v obeh primerih je za dobrohotnim besednjakom skrita želja po nadzoru in dobičku. »Zanimivo je, da se problematika vrtov na javnih površinah izpostavlja kot estetski problem, v isti sapi pa se druge javne površine privatizira in spreminja v 'čudovita' nakupovalna središča,« menijo v Zadrugi Urbana.
