Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je danes napovedala dokončen umik spornega predloga zakona, ki bi omogočil izročanje domnevnih storilcev hujših kaznivih dejanj Kitajski. S tem želita Lamova in Peking očitno pomiriti razvnete strasti, saj že pet mesecev potekajo množični protesti zaradi bojazni, da bi zakon odprl vrata kazenskim procesom proti prebivalcem Hongkonga pred kitajskimi sodišči.
Sodeč po prvih odzivih pa je težko pričakovati, da bo poteza protestnike povsem umirila. Demonstracije so se res začele zaradi omenjenega predloga zakona, a potem so protestniki seznam zahtev razširili na skupno pet. Lamova je v dobrih osmih minutah televizijskega nastopa naslovila vse, popustila pa samo pri prvi.
Umika obtožnic ne bo
»Vlada bo uradno umaknila predlog zakona, da bi popolnoma pomirila zaskrbljenost javnosti,« je rekla Lamova na začetku nastopa. Umik se bo zgodil, ko bo parlament spet zasedal, predvidoma v začetku oktobra. Junija je Lamova že dejala, da so predlog zakona suspendirali, kasneje pa tudi, da je mrtev, a to protestnikov ni prepričalo.
Potem pa je Lamova zavrnila vse druge zahteve, najprej zahtevo po neodvisni preiskavi policijskega nasilja ob protestih. Dejala je, da je pravi naslov za to neodvisni svet za obravnavo pritožb nad delom policije (IPCC). Ta ob pomoči tujih strokovnjakov in dveh novih članov že preiskuje dogodke, tudi odmeven junijski napad več kot sto zamaskiranih neznancev na demonstrante na železniški postaji, je dejala.
Posredno je zavrnila tretjo zahtevo, naj oblast preneha označevati proteste za nemire. Dejala je, da poimenovanje dogodkov tako ali drugače nima pravnih posledic, saj delo tožilstva temelji na dokazih.
Zavrnila je tudi četrto zahtevo, po umiku obtožnic proti »demonstrantom in izgrednikom«, rekoč, da bi bilo to v nasprotju z vladavino prava in neodvisnostjo tožilstva.
Strinjala se je sicer s peto zahtevo protestnikov po izbiri voditelja Hongkonga in članov parlamenta na splošnih volitvah brez predhodne odobritve kandidatov v posebnem odboru. Dodala pa je, da je ta cilj, ki je zapisan tudi v temeljnem zakonu Hongkonga, treba doseči »po zakoniti poti in v ozračju medsebojnega zaupanja«. Temeljni zakon je neke vrste ustava Hongkonga, sprejet je bil ob pripravah na britansko predajo ozemlja Kitajski leta 1997. V času vladavine Velike Britanije je kraljica imenovala guvernerja Hongkonga, ta pa večino članov zakonodajnega telesa.
Iskanje družbenih vzrokov za jezo
Ker proteste pojasnjujejo tudi s sproščanjem nakopičene jeze zaradi socialnih in družbenih razmer, je Lamova napovedala še dialog z državljani ter pozvala lokalne voditelje in akademike, naj raziščejo vzroke »globoko zakoreninjenih problemov« ter svetujejo vladi, dodala pa, da nasilje »spodjeda temelje naše družbe«.
Lamova je pred kamere stopila potem, ko je Reuters objavil posnetek njenega pogovora za zaprtimi vrati s skupino poslovnežev prejšnji teden, kjer je dejala, da se čuti osebno odgovorna za »opustošenje«, ki da je prizadelo Hongkong, in da bi takoj odstopila, če bi lahko. Reuters je tudi poročal, da je hotela že prej umakniti sporni predlog zakona, a so to preprečili v Pekingu, ki po mnenju mnogih analitikov vleče niti iz ozadja.
Vprašanje je, ali bo umik zakona dovolj za pomiritev strasti. »Škoda je narejena, rane in brazgotine še bolijo. Misli, da lahko požar na hribu pogasi s cevjo za zalivanje vrta. To ne bo dovolj,« je po večernem govoru Lamove dejala poslanka Claudia Mo, ki nasprotuje uvajanju kitajskega modela v Hongkongu. Bolj prokitajska poslanka Regina Ip pa je zapisala, da poteza ne bo pomirila vseh, bo pa morda vsaj bolj miroljubne protestnike.
