Novembra bo minilo deset let od smrti 55-letnega Štefana Medleta iz Velikih Brusnic zaradi posledic možganske kapi in obsežne možganske krvavitve ter osem let od vložitve odškodninske tožbe zoper novomeško bolnišnico. Jože in Janez Medle sta namreč prepričana, da je njun brat umrl zaradi malomarnosti in prepoznega ukrepanja novomeških zdravnikov. Toda novomeško sodišče je enkrat že dalo prav zastopnikom bolnišnice in sledilo mnenju izvedenke Marjetke Clemenz, ki je ugotovila enako, kot je pokazal izredni strokovni nadzor v bolnišnici, da so namreč zdravniki ukrepali v skladu s tedaj veljavno doktrino in da Štefanu ne bi bilo pomoči, tudi če bi ukrepali takoj. Tako je spomladi 2016 odločilo, da Medletovim 60.000 evrov odškodnine ne pripada. Toda po pritožbi tožnikov je višje sodišče presodilo, da so bile na prvi stopnji storjene »bistvene kršitve določb pravdnega postopka«, in primer vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo.
Klinične poti v Novem mestu še ni bilo
Primer se je tako včeraj na novomeškem okrožnem sodišču začel znova, pred novo sodnico Ireno Matekovič. A tudi večurno zaslišanje izvedenke nevrologije Janje Pretnar Oblak ni dalo bistveno novih spoznanj. Ugotovila je, da zdravljenje res ni potekalo po načelih najvišje stopnje nujnosti, kar pa po njenem mnenju ni bilo posledica malomarnosti, ampak tedaj neobstoječe klinične poti v novomeški bolnišnici pri obravnavi bolnikov z akutno kapjo.
Štefan Medle je tistega jutra okoli sedme ure domačim potožil o hudem glavobolu, bruhal je, pri govoru se mu je zatikalo. Dežurna zdravnica je takoj posumila na možgansko kap in Štefana napotila v bolnišnico. Tja ga je rešilec pripeljal malo po osmi uri, nato je dve uri ležal na nevrološkem oddelku, preden ga je prvič pregledal zdravnik. Tudi na CT glave je čakal dobrih pet ur. Preiskava je pokazala obsežno možgansko krvavitev. Dobil je zdravilo manitol, a po prepričanju tožnikov bistveno prepozno, saj je okoli 4. ure naslednjega jutra umrl. Po danes veljavni klinični praksi je potrebno CT glave pri tovrstnih primerih po besedah Pretnar-Oblakove opraviti v roku ene ure.
Zahtevajo izvedenca iz tujine
Medletov zastopnik David Sluga je bolnišnici in Zavarovalnici Maribor ponovno predlagal poravnavo, češ da je nestrokovna obravnava nesporno dokazana in da nima smisla zadevo vleči v nedogled. Vendar se zastopnici bolnišnice in zavarovalnice nista pustili prepričati, češ da vsi dokazi še niso bili izvedeni.
Sluga je sicer že pred časom predlagal postavitev izvedenca iz tujine, ki bi po njegovem mnenju edini lahko podal povsem objektivno in neodvisno mnenje. »Slovenija je tako majhna, da se med seboj poznajo vsi zdravniki, obiskovali so isto fakulteto, delali v istih bolnišnicah, skupaj počitnikujejo. Izvedenka je to priznala. Standardom, ki jih je postavilo evropsko sodišče za človekove pravice, je treba slediti, če želimo pošteno sojenje, kot ga predvideva konvencija o človekovih pravicah. V našem primeru je to še toliko pomembneje, saj tukaj ne branimo zgolj partikularnega interesa tožnika, ampak generalni interes bolnikov. V Novem mestu bolniki niso bili enakopravno obravnavani v primerjavi z ostalimi.«
Kot dodaja Sluga, bi moralo sodišče v takih primerih ravnati tankočutno, soditi tankovestno, »tudi z občutkom, kaj, če bi se to zgodilo meni ali moji družini, ne pa odtujeno kot kakšen avtomat«. Sluga tako vztraja pri izločitvi izvedenke, o čemer pa bo odločilo višje sodišče.
