Šestdeset let delovanja Ljudske univerze Radovljica (LUR) bodo ta teden zaznamovali z razstavo mozaikov, po tečajih katerih slovijo daleč naokoli, in z velikim praznovanjem z delavnicami in koncerti neuveljavljenih mladih glasbenih skupin v soboto, 14. septembra. Mladi so ena od ciljnih skupin, za katere pripravljajo tako programe kot spodbudno okolje, v katerem se lahko uveljavijo, zaključijo šolanje, se zaposlijo ali ustanovijo svoje podjetje, poudarja direktorica LUR Mateja Rozman Amon.
PUMO še vedno “zgolj” projekt
Zelo dobro se je v Radovljici prijel programu PUMO – projektno učenje mlajših odraslih. Gre za pomoč mladim, ki imajo zaradi različnih vzrokov težave z dokončanjem izobrazbe in zaposlovanjem. »Je zelo uspešen, vsako leto vanj lahko vključimo okoli 40 mladih, 80 odstotkov se jih zaposli ali nadaljuje šolanje,« opozarja Rozman-Amonova. A čeprav program, ki ga je zasnoval Andragoški center Slovenije in ga izvajajo v 12 skupinah po državi, deluje že skoraj 20 let, sistemskega financiranja zanj še ni. »Program je financiran z evropskimi sredstvi. Vsaka evropska perspektiva zagotavlja sedemletno financiranje, potem pa pride čas negotovosti in prekinitev, ko se nikoli ne ve, ali bomo lahko nadaljevali ali ne,« opozarja direktorica.
Program je sicer v lokalnem okolju zelo znan. »Sodelujemo z vsemi osnovnimi in srednjimi šolami, PUMO močno preprečuje osip. Pogosto nas posamezniki sami ali pa šole opozorijo, da ima dijak ali učenec težave, še preden se ta odloči izstopiti iz šolskega sistema. Mi pomoč prilagodimo vsakemu posamezniku. Pri tem sodelujemo tudi s centri za socialno delo, zavodom za zaposlovanje in podobno. Pogosto namreč mlade, ki imajo v šoli težave, pestijo še druge skrbi, kot so stres, duševne motnje, samopoškodbeno vedenje, včasih so žrtve družinskega nasilja in podobno,« opisuje.
Obožujejo učenje brez ocen
Precej dejavnosti, ki jih pripravljajo v LUR, pa se udeležujejo starejši, kar je glede na staranje prebivalstva, ki pesti tako državo kot mesto Radovljica, razumljivo. »Vsi, ki pridejo, pri nas najdejo kakšno dejavnost zase. Mnogo jih opozarja, kako pomembno je, da jih ne ocenjujemo. Pridejo iz užitka, iz svojega veselja. Zaposleni skrbijo za svojo osebnostno rast, upokojenci za stvari, ki jih niso imeli časa početi prej. Sledimo potrebam ljudi, organiziramo stvari, ki jih zanimajo,« pravi Rozman-Amonova.
Neformalno izobraževanje je tisto, po čemer so si ljudske univerze po Sloveniji podobne, a vsaka od njih se odziva na potrebe v lokalnem okolju in pripravlja programe, ki si jih okoliški prebivalci želijo. Zato ni čudno, da so v Radovljici, ki velja za manjšo občino, učilnice LUR kar naprej polne. Okoli 4000 uporabnikov na leto obiskuje večmesečne tečaje, dvakrat toliko uporabnikov so našteli pri kratkotrajnejših dejavnostih. Današnji programi so usmerjeni v vseživljenjsko učenje, kamor sodi tudi učenje uporabe pametnega telefona, tablice ali računalnika, pa vse do tujih jezikov ter med drugim joge in telovadbe.
