Nekdanja poslanka laburistov in ena od vodij kampanje za izstop Gisela Stuart je menila, da bo Združeno kraljestvo unijo zapustilo 31. oktobra brez dogovora, a bodo takoj zatem sklenili manjše dogovore.

Eden ključnih svetovalcev glavnega pogajalca EU za brexit Michela Barnierja, Stefaan De Rynck je medtem zavrnil možnost manjših dogovorov. Odločitev o tem, kaj se bo zgodilo konec oktobra, pa prepušča Londonu.

Bruselj se je pripravljen pogajati o politični izjavi o prihodnjih odnosih, ne pa o izstopnem sporazumu, je ponovil že znano stališče EU. Pripravljeni so preučiti tudi alternative spornemu irskemu varovalu, katerega namen je preprečiti vzpostavitev trde meje na Irskem otoku in ga želi novi britanski premier Boris Johnson črtati iz sporazuma.

Urednik britanskega medija Tortoise Chris Cook je sicer ocenil, da nobena alternativa ni možna, saj vse predvidevajo vzpostavitev neke vrste meje med Irsko in Severno Irsko. Vzpostavitvi meje pa močno nasprotuje irska vlada. Cook meni, da se bo težko izogniti brexitu brez dogovora.

Gospodarski urednik britanskega časnika Financial Times Martin Sandbu medtem napoveduje, da bo Johnson v zadnjem tednu pred izstopom predstavil nov dogovor z EU, za katerega bo trdil, da bo povsem drugačen, v resnici pa bo le rahlo spremenjen. Britanski poslanci bodo dogovor potrdili, tako da bo Otok EU zapustil z dogovorom.

Ob tem je opozoril na razvojne razlike med posameznimi britanskimi regijami, ki z brexitom ne bodo izginile. Izpostavil je pomen okrepitve sektorja storitev z visoko dodano vrednostjo, kot je finančni sektor, in sektorja proizvodnje, predvsem avtomobilske.

Čez 20 let ali še prej bi se lahko iskanje rešitev za okrepitev teh dveh sektorjev končalo tako, da se bo Velika Britanija želela znova pridružiti vsaj carinski uniji ali pa celo znova postati članica EU.

Opozorila o protekcionizmu kot možnem viru globalne nestabilnosti

Po desetletjih liberalizacije svetovne trgovine se svet sooča z omejitvami proste trgovine. Težave je treba reševati v okviru posodobitve pravil Svetovne trgovinske organizacije, so prepričani udeleženci današnje okrogle mize Blejskega strateškega forum o protekcionizmu. Skrbi pa jih, da je lahko protekcionizem tudi vir globalne nestabilnosti.

Kot je izpostavil profesor ekonomske fakultete na ljubljanski univerzi Mojmir Mrak, so trgovinske napetosti zelo aktualna tema. Dejansko pa gre za simptom tega, kar se v ozadju dogaja že dlje časa. To so ekonomski izzivi, ki so posledica dogajanja po krizi in ukrepov za ohranitev rasti, ki pa je ni spremljala inkluzivnost.

Rem Korteweg z nizozemskega Clingendael inštituta je pojasnil, da ima zahod težave s Kitajsko, saj je bilo pričakovano, da bo po ekonomskem in političnem sistemu postala bolj podobna ZDA ali Evropi, a se to ni zgodilo. Namesto tega predstavlja alternativni komunistično-kapitalistični model, v katerem različnim sektorjem podeljuje subvencije. Zato so njena podjetja konkurenčnejša od evropskih in ameriških.

Sistem WTO je treba v luči tega posodobiti, se strinjata tako ZDA kot EU. Vendar medtem ko EU zagovarja multilateralizem in dialog s Kitajsko, ZDA ocenjuje, da Kitajske ne potrebuje. Korteweg meni, da Donald Trump ni fenomen, ki bo minil, saj je tudi prihodnjim ameriškim predsednikom pokazal, kaj je mogoče doseči z uvedbo carin pa tudi z ustrahovanjem manjših trgovinskih partneric.