Tonin: Varnostni mehanizmi za pregon tujih obveščevalnih služb v slovenskem gospodarstvu ne delujejo
Ljubljana, 3. septembra - Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je danes na zaprtem delu seje obravnavala poslovne modele tujih obveščevalnih služb v Sloveniji. Ugotovila je, da varnostni mehanizmi za pregon njihovega delovanja v slovenskem gospodarstvu ne delujejo, je povedal predsednik Knovsa Matej Tonin.
Komisija se je seznanila z dokaznim gradivom dveh preiskovalnih novinarjev o poslovnem modelu tujih obveščevalnih služb v Sloveniji, ki ustanavljajo podjetja in jih uporabljajo zato, da se njihove države izogibajo embargu, ter zagotavljajo potrebna sredstva za delovanje njihove agenturne mreže, je v izjavi po seji povedal Tonin.
Izpostavil je primer podjetij družine Azarov, ki so v Sloveniji delovala med letoma 2007 in 2016. Gre za družino nekdanjega ukrajinskega premiera, ki je v tesnih stikih z Rusijo, je dodal.
"Tudi v Sloveniji so prek različnih posrednikov, notarskih hiš in drugih poslovnih svetovalcev ustanovili večje število podjetij. Zanimivo je, da ko so bila podjetja te družine drugod po Evropi na črni listi oz. pod embargom, na seznamu podjetij, ki so jim prepovedali delovanje ali celo zamrznili njihovo premoženje, so v Sloveniji nemoteno poslovala, dokler leta 2016 niso sami odšli," je povzel Tonin.
Izpostavil je, da je skrb vzbujajoče, da varnostni mehanizmi v Sloveniji ne delujejo ustrezno. "Nenavadno je, da ko se drugod po Evropi čudne prakse poslovneža oz. družine preganja, ti ljudje v Sloveniji še vedno lahko normalno poslujejo. Ne gre za prvi takšen primer," je dodal.
Na tem področju je Knovs sprejela tudi nekaj ukrepov, a z njimi, tako Tonin, javnosti ne bodo seznanili.
Na seji o ilegalnih migracijah in razvoju kriminalnih združb
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) se je na odprtem delu današnje seje seznanila s poročilom ženevskega centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) glede ilegalnih migracij in razvoja kriminalnih združb. Direktor DCAF Anton Travner je opozoril, da je tihotapljenje ena najbolj nevarnih oblik kriminala.
Travner na seji je poudaril, da je percepcija migracij v javnosti zelo deljena. Migrante se dojema bodisi kot kriminalce bodisi kot reveže. Poudaril je, da so migracije odsev političnih odločitev. Po seji je predsednik Knovsa Matej Tonin izpostavil, da zgolj pet odstotkov migrantov, ki so na balkanski poti, dejansko beži pred vojnami. Vsi ostali so po njegovih besedah ekonomski migranti, ki si želijo neke vrste socialnega turizma. V pogovorih je večina migrantov odgovorila, da v Evropo ne prihaja na delo, ampak da prihajajo, da jim Evropa omogoči lepo življenje. "K temu prispevajo številne marketinške akcije marketinških družb," je pojasnil.
Med posledicami migracij je izpostavil naraščanje skrbi za varnost, večanje ksenofobije v družbi in spremembe v geopolitičnem prostoru, kot je npr. brexit.
Opozoril je na problematiko zlorabe azilnih postopkov, ki onemogočajo dostop do azila tistim, ki bi ga nujno potrebovali. Ta se kaže predvsem v veliki razliki med podanimi namerami za pridobitev azila in dejanskim številom prosilcev, ki v Sloveniji ostanejo tudi med postopkom. Po podatkih DCAF je več kot 2000 migrantov v Sloveniji letos zaprosilo za azil in nato zapustilo državo. Tonin je poudaril, da je azilni postopek treba bistveno spremeniti, da tovrstne zlorabe ne bodo mogoče. "To pomeni, da se omeji gibanje vsem prosilcem za azil," je povedal. "Potrebne so tudi spremembe procesne zakonodaje, govorimo o kazenskem zakoniku, ki bi moral predvideti bolj stroge ukrepe zoper tiste, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi," je dodal.
Pomoč pri nezakonitem prehodu državne meje je ena najbolj nevarnih oblik kriminala, je ocenil Travner. "Tihotapljenje izkorišča stisko in kuje ogromne dobičke. Tihotapljenje je najmanj tvegana, najbolj dobičkonosna dejavnost. Izguba heroina ali drugega blaga pomeni finančno izgubo, smrt migranta pa pomeni manj stroškov z že plačano storitvijo," je razložil. Po njihovih podatkih se več kot 90 odstotkov migrantov v vsaj enem delu poti posluži pomoči pri organiziranju poti in prehodu meje.
Ob tem v DCAF poudarjajo štiri elemente za soočanje z migracijami in kriminalnimi združbami, ki sodelujejo pri organiziranju migracij.
Travner je opozoril na težave pri zaznavanju nedovoljenih prehodov, saj je meje v jugovzhodni Evropi težje nadzorovati, nadzor pa zahteva veliko tehnične opreme in kadra. "Razmisliti bi bilo dobro o tem, da bi vojska sodelovala pri zaznavanju prehoda čez mejo. To bi, po mojem mnenju, pomagalo bolj kot mešane patrulje," je dejal.
Po prijetju migrantov, ki so ilegalno prečkali mejo, pa je pomemben ustrezno voden intervju, ki po Travnerjevih zagotovilih omogoči pridobitev pomembnih informacij, kot so načrti poti, podatki o kriminalnih združbah in identiteto migranta. Kot četrti element je izpostavil še vračanje migrantov v prejšnjo državo ali državo izvora. O predlaganih ukrepih so govorili tudi na zaprtem delu seje, je pojasnil Tonin. "Seveda smo tudi zakonodajalci. Sklep komisije je, da v sodelovanju tudi z DCAF pripravimo posebno poročilo, v njem pa bomo nanizali tudi predloge sprememb, ki jih je treba narediti. Če bo politična volja, bomo te spremembe tudi realizirali," je povedal.
