Kar sedem zunanjih ministrov se je danes udeležilo sklepne okrogle mize o zahodnem Balkanu na štirinajstem strateškem forumu na Bledu. Velika udeležba je pokazala, da je forum tu organizacijsko najmočnejši, bržkone pa tudi vsebinsko. Povrhu je bil na omizju tudi novoimenovani posebni predstavnik ameriške vlade za regijo Matthew Palmer. Sporočilo udeležencev pa ni bilo preveč optimistično: poudarjali so, da je zares zadnji čas, da Evropska unija resno pospeši proces približevanja držav regije članstvu, sicer bodo proevropski politiki v teh državah izgubili podporo domačih javnosti, ki so že tako ali tako vse bolj skeptične, da se bo sploh kaj premaknilo na bolje, kar se kaže tudi v pospešenem izseljevanju mladih.

»Pričakujem, da nam ne bodo več lagali. Naj rečejo: ne bo vstopa v EU! Ali pa naj povedo, da bo in pod kakšnimi pogoji,« je dejal srbski zunanji minister Ivica Dačić ter dodal, da bo Francija po njegovem mnenju na oktobrskem vrhu EU predlagala ustavitev širitvenega procesa, dokler se ne opravi reforma Unije.

Palmer je na vprašanje o svojem imenovanju dejal, da ima več nalog. Ena je, da poskusi prepričati evropske partnerje, naj odobrijo začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Drugi je prepričati bodočo vlado Kosova, da umakne carine proti Srbiji, Beograd pa, da konča kampanjo proti priznanju Kosova, potem pa obe strani spraviti za skupno mizo. Tretja naloga pa bo, pravi, na vseh ravneh oblasti v Bosni in Hercegovini poskusiti doseči korake naprej v državi, ki je še vedno brez zvezne vlade in vlade federacije BiH. Precej obupano je ob tem zvenel bosanski zunanji minister Igor Crdanak, ki je citiral Iva Andrića, da kjer se začne Bosna, se konča logika. »Če hočemo, da pri nas prevladajo evropske sile, je zdaj skrajni čas,« je dejal in tudi poudaril zadržke Evrope, rekoč, da ni prepričan, da bi bila BiH članica, tudi če bi izpolnila vse pogoje.

Velike članice javno govorijo eno, zasebno pa drugo

Še bolj je bil v tem pogledu upravičeno zadržan zunanji minister Severne Makedonije Nikola Dimitrov. Državi se vrata pogajanj o članstvu niso odprla navkljub zelo težko sklenjenemu sporazumu o spremembi imena z Grčijo. »Nimamo več časa čakati,« je rekel. Na makedonski primer pa je opozoril tudi črnogorski zunanji minister Srđan Darmanović ter dodal, da je šlo za velikanski korak, za katerega je zdaj že bivši grški premier Aleksis Cipras že plačal ceno (izgubil je volitve). Kosovski zunanji minister Behgjet Pacolli pa je pozval k vizumski liberalizaciji za Kosovo kot znaku koraka naprej.

Odločno je širitev EU v regijo podprl tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjato, rekoč, da predstavniki »velikih starih« članic EU za zaprtimi vrati jasno govorijo proti širitvi, čeprav javno te svoje izjave ublažijo. Zunanji ministri regije so sicer dodali, da se zavedajo tudi svoje odgovornosti, da pa so domače javnosti na drugi strani glede poti proti članstvu v EU na robu potrpljenja.