»Odločno podpiramo izvršno voditeljico Carrie Lam pri vodenju vlade posebnega administrativnega območja,« je danes izjavil tiskovni predstavnik urada kitajske vlade za Hongkong in Macao Yang Guang.

Lamova je že pred tem na novinarski konferenci sporočila, da je sama sebi in svoji ekipi v zadnjih treh mesecih večkrat dejala, da morajo ostati na položaju in tako pomagati Hongkongu. Poudarila je tudi, da ni niti razmišljala o tem, da bi z vlado v Pekingu govorila o svojem morebitnem odstopu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

To je povedala, potem ko je tiskovna agencija Reuters objavila zvočni posnetek, na katerem je slišati, kako je prejšnji teden poslovnežem povedala, da si želi odstopiti in prevzeti odgovornost za demonstracije. »Nedopustno je, da izvršni voditelj v Hongkongu povzroči takšno ogromno opustošenje,« je na posnetku slišati Lamovo.

»Če bi imela izbiro, bi bila prva stvar to, da odstopim, potem ko se bom globoko opravičila,« je glede na posnetek še povedala Lamova, in sicer v angleščini. Dodala je, da ima sama zelo malo možnosti za razrešitev krize v Hongkongu, saj je ta za Peking postala vprašanje nacionalne varnosti in suverenosti.

Voditeljica Hongkonga je v zvezi s posnetkom danes povedala, da je to, da je pricurljal v javnost, povsem nesprejemljivo. Zanikala je tudi namige, da ga je v javnost dejansko spravila sama oz. njena vlada. Odločno je tudi zanikala, da obstaja konflikt med njeno željo po odstopu in tem, da ne more odstopiti.

Protesti trajajo že od junija

Protesti v Hongkongu so se začeli junija zaradi nasprotovanja predlogu zakona, ki ga je predložila Lamova in ki bi omogočil izročanje osumljencev Kitajski. Zakonski predlog so medtem umaknili, a demonstracije so se samo še razgrele in se večkrat sprevrgle tudi v nasilje oz. v spopade med protestniki in policijo.

Najhuje je bilo minuli konec tedna, ko so protestniki na policijo metali tudi opeke in molotovke, ta pa je odgovorila s solzivcem, vodnimi topovi in pretepanjem z gumijevkami. Policija je od izbruha demonstracij aretirala več kot 1100 ljudi.

Demonstracije predstavljajo največji izziv za Kitajsko, odkar se je Hongkong leta 1997 iz rok Velike Britanije znova vrnil pod njeno okrilje. Kot območje s posebno upravo bi moral Hongkong še vse do leta 2047 uživati posebne pravice, v kar pa številni tamkajšnji prebivalci dvomijo.

Peking na krizo odgovarja predvsem z vse ostrejšimi grožnjami in ustrahovanjem, svari tudi, da bi lahko na protestih posredovale njegove varnostne sile. Kitajski mediji so v teh dneh objavili video posnetke, na katerih je videti, da je Kitajska tik ob meji namestila svoje sile. Mediji so objavili tudi svarila protestnikom, češ »da se bliža njihov konec«.