Naraščajočim populizmom, nacionalizmom in napadom na svetovni pravni red se je nujno treba postaviti po robu z mednarodnim sodelovanjem, kajti multilateralizem je edini pravi način za iskanje rešitev za velike izzive, ki so pred človeštvom. S takšnim sporočilo se je danes na Bledu začel 14. strateški forum, ki letos nosi naslov (Iz)viri (ne)stabilnosti.
»Multilateralizem ni le nujen, je sredstvo za naše preživetje,« je v glavnem otvoritvenem govoru dejala predsedujoča 73. zasedanju generalne skupščine OZN Maria Fernanda Espinosa. Premier Marjan Šarec meni, da imajo pri odgovarjanju na dejavnike globalne nestabilnosti največ odgovornosti prav politiki in voditelji, saj »nenehno čakanje na globalne izzive gotovo ne bo prineslo sprememb«. »Komu zvoni na Bledu? Zvoni tebi, meni in vsakomur od nas,« pa si je Hemingwaya sposodil zunanji minister Miro Cerar ob opozorilu na nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam in za učinkovitejše upravljanje virov.
Dogovor o migracijah je nujen, kot je bila rešitev finančne krize
Brexit letos ni tako v ospredju kot lani, je pa kar nekaj časa namenjeno vprašanju nove evropske komisije, ki bo delo začela novembra. V debati predsednikov je estonska predsednica Kersti Kaljulaid kot prvo nalogo ekipe, ki jo bo vodila Ursula von der Leyen, izpostavila nujnost dogovora o migracijah, brez katerega po njenem schengen ne more več delovati. Slovenski predsednik Borut Pahor se je strinjal, rekoč, da bo brez rešitve problema migracij delo komisije blokirano in ne bo dosegla ničesar. »Leta 2009 ali 2010 smo imeli trinajst srečanj evropskega sveta na temo finančne krize. Zdaj pogrešam to, da se ves čas premišlja in išče rešitev za vprašanje migracij.«
Veliko udeležencev, nekaj težav
Strateškega foruma se letos po navedbah organizatorjev udeležuje toliko gostov kot lani, torej približno 1500. Vendarle je položaj nekoliko drugačen, saj lani Slovenija v tem času po junijskih volitvah še ni imela nove vlade, kar je pomenilo manj izpostavljenih tujih gostov.
Organizatorji so se letos srečali tudi z izzivom, ki ga predstavljajo slovenske ceste. Mnogi gosti so na poti na Bled čakali v vrstah, tudi zaradi del na avtocesti. Generalni sekretar foruma Peter Grk se je zato na začetku opravičil za zastoje, a obljubil, da »bomo to rešili prihodnje leto«. Kaže tudi, da dogodek ali vsaj njegov zelo obiskani uvodni del prerašča zmogljivosti blejske festivalne dvorane. Veliko gostov je začetne govore poslušalo stoje, nekateri so se ob pogledu na prezasedenost ob vhodu obrnili.
Jutri bo potekalo še več omizij, mnoga na zelo aktualne teme trgovinske vojne in protekcionizma, migracij, usode zveze Nato, izzivov globalnemu redu. Omizje o nalogah nove evropske komisije bo odprl hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, in sicer v luči hrvaškega predsedovanja svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta.
Zunanja ministra Srbije in Kosova za isto mizo
Forum se bo jutri, kot je v navadi, končal z razpravo o zahodnem Balkanu. Organizatorji na njej napovedujejo sedem zunanjih ministrov, med njimi srbskega in kosovskega Ivico Dačića in Behgjeta Pacollija, ki sta si prejšnji teden v Helsinkih izmenjala nekaj ostrih besed na srečanju partnerskih držav z zunanjimi ministri članic EU. Dačić je med drugim izrazil nezadovoljstvo zaradi povabila Kosovu, saj bi srečanje moralo potekati z zunanjimi ministri kandidatk za članstvo v EU, kar Kosovo ni, zato so format spremenili. Je pa srbski zunanji minister dodal, da udeležba skupaj s predstavniki Kosova ni bila sporna, ker je srečanje potekalo po tako imenovanem formatu gymnich, pri katerem so udeleženci navedeni poimensko, a brez države, ki jo predstavljajo, in brez državnih simbolov. Po navedbah slovenskega protokola bo tako tudi jutri na Bledu, zato udeležba obeh zunanjih ministrov ne bi smela biti problematična.
Razprave se bo udeležil tudi novoimenovani posebni predstavnik ZDA za zahodni Balkan Matthew Palmer. Danes je dejal, da bi ZDA rade dosegle obnovo dialoga Kosova in Srbije, umik kosovskih carin po izvolitvi nove vlade in konec srbskih naporov pri državah po svetu za preklic priznanja Kosova, na koncu pa vseobsegajoči sporazum, po možnosti z medsebojnim priznanjem. Na vprašanje, kako na te procese v regiji vpliva spor Slovenije in Hrvaške o uresničevanju arbitraže, je dejal, da si želi, da bi ga rešili, in da je vladavina prava eno osnovnih načel v meddržavnih odnosih.
