Med petkovo obsežno vojaško operacijo v Kolumbiji je bilo ubitih devet domnevnih disidentov Farca, ki jih je predsednik države Ivan Duque označil za »narkoteroriste« in obtožil venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, da jih podpira. Vse skupaj se je dogajalo v podeželskem kraju San Vicente del Caguán, nekdanji trdnjavi Farca na jugu Kolumbije. Po podatkih nevladne Fundacije za mir in spravo je takih odpadnikov, ki leta 2016 niso sprejeli mirovnega sporazuma, okoli 1800, vendar zanje ni znano, da bi bili povezani z Ivanom Marquezom, ki je napovedal nadaljevanje gverilske dejavnosti. Desničarski predsednik Duque je v petek na twitterju zapisal: »Včeraj zvečer sem pooblastil skupno poveljstvo za posebne operacije, da predčasno izvede načrtovani napad na tolpo narkoteroristov, ki so ostanki tega, kar je bilo nekoč znano kot Farc,« in dodal, da jim je s to akcijo dal jasen signal. Opozorilo je bilo namenjeno v prvi vrsti nekdanjemu gverilskemu podpoveljniku in glavnemu mirovnemu pogajalcu v Havani Marquezu ter drugim bivšim voditeljem, ki so se mu pridružili pri odločitvi, da vnovič poprimejo za orožje.
Duque obtožuje Madura
Po Duquejevih besedah Marquezova skupina ne pomeni neke nove gverile, šlo naj bi zgolj za skupino »narkoteroristov, ki imajo na razpolago pomoč in nastanitev« na venezuelskem ozemlju ter podporo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Proti venezuelski vladi je napovedal tožbo pri OZN, ker naj bi kršila 1373. resolucijo Varnostnega sveta; ta predvideva vrsto ukrepov proti državam, ki podpirajo terorizem. Da Venezuela podpira, ščiti in spodbuja oborožene skupine v Kolumbiji, je prepričana tudi Trumpova administracija. A predstavniki Madurove vlade so minuli konec tedna to odločno zanikali in izrazili obžalovanje zaradi dogajanja v Kolumbiji. Venezuelski predstavnik za tisk Jorge Rodriguez je v sobotni izjavi puščico, naperjeno proti Madurovi vladi, preusmeril proti Bogoti, češ da je Kolumbija tista, ki podpira in pripravlja teroristične skupine proti Venezueli, zato bi morala za kršenje te resolucije tudi odgovarjati.
Malo verjetno je, da bi Maduro podpiral skupine kolumbijskih gverilskih odpadnikov, ker bi prišel v spor s Kubo, ki je bila skupaj z Norveško glavni posrednik pri kolumbijskem mirovnem sporazumu, obe državi sta tudi poroka za njegovo izvajanje. Norveška in Kuba sta v soboto dali skupno izjavo, v kateri izražata »globoko zaskrbljenost« zaradi Marquezove odločitve, hkrati pa potrjujeta veljavnost mirovnega sporazuma in »kot državi poroka obnavljata svojo pripravljenost in razpoložljivost« za vzpostavitev trajnega miru v Kolumbiji. Vztrajata tudi pri stališču, da je treba ohraniti posebno sodišče za vzpostavitev miru (Jurisdiccion Especial para la Paz – JEP), ki je v dogovorjenem sporazumu osrednja in ključna institucija.
Preganja jih preteklost
To opozorilo ni naključno, saj je JEP glavna tarča kolumbijske vladne stranke in elite nasploh, ki nasprotujeta mirovnemu sporazumu, med njimi je tudi predsednik Duque. Sporazumu nasprotuje zlasti prvak njegove desne stranke Demokratični center, senator Alvaro Uribe, nekdanji predsednik države (2002–2010). Ta se je na Marquezovo potezo odzval z zahtevo, naj parlament takoj ukine sodišče JEP, »ker je (mirovni) sporazum izredno škodljiv za državo«. Uribe, tako kot številni drugi politiki, visoki oficirji in pripadniki elite, se tega sodišča bojijo, ker je njegova naloga med drugim ugotoviti resnico o zločinih, storjenih v zadnjih 50 letih, in vrniti lastnino več sto tisoč razseljenim kmetom, katerih zemljišča si je prilastila elita; gre za več milijonov hektarjev. Uribe sam pa je odgovoren za več kot 4000 umorov med letoma 2006 in 2009, ko je bil predsednik. Gre za ljudi s podeželja, ki jih je vojska brez razloga pobila samo zato, da bi generali, vladni uradniki in politiki izkazovali svojo uspešnost v boju proti gverilskim skupinam. Po raznih ocenah je v Kolumbiji neznano kam izginilo od 80.000 do 100.000 oseb, kar se po mednarodnem pravu šteje za enega hujših zločinov proti človekovim pravicam.
