Zakonodajalec je naredil nepopravljivo napako. Po določbah ZON pozna samo vozila na motorni ali drug lastni pogon. Predpis, ki enači gorsko kolo z enduro motorjem in oba obravnava na enak način, zanesljivo ne more prinesti nobenih (pričakovanih) učinkov. Uporaba enduro motorjev v naravnem okolju pušča takšne trajne in nepopravljive posledice, da bi takšno vozilo morali preprosto izločiti iz uporabe oziroma njihovo uporabo omejiti samo na urejene motokros proge. Kdor je samo enkrat videl sledi enduro motorjev v naravnem okolju, ne dvomi o upravičenosti takšnega ukrepa.
Priznam, da sem ravnal podobno kot večina. Ko sem prvič ugledal opisane učinke uporabe enduro motorjev v naravnem okolju, sem najprej pomislil na represivne ukrepe (tudi odvzem vozila), ki jih lahko uporabijo gozdarski, lovski, kmetijski in ribiški inšpektorji ter policija. Vendar sem se spomnil na učinke tako imenovanega sankcijskega lijaka pri kaznivih dejanjih in odmislil uporabo represivnih ukrepov. Zakaj? Statistika razkrije, da je pri storjenih kaznivih dejanjih zaznanih komaj deset odstotkov kaznivih dajanj. Obsodilno sodbo pa dočakajo storilci komaj pol odstotka vseh kaznivih dejanj. Domnevam, da slika pri pojavu prekrškov na področju ohranjanja narave ni bistveno drugačna. Verjetno je pri enduro motorjih še manj ugodna za družbo. Na represivne ukrepe, vsaj pri enduro motorjih, torej ne moremo računati.
Očitno tovrstne grožnje za okolje in ljudi močno podcenjujemo. Do takšnega sklepa sem prišel, ko sem iskal statistične podatke o registriranih enduro motorjih. Ne boste verjeli, o enduro motornih kolesih ni na voljo nobenih uradnih podatkov. Obravnavana so kot vsa druga motorna kolesa. Po oceni dobrega poznavalca je v vsaki občini nekje od 15 do 20 lastnikov enduro motorjev. V državi je torej v uporabi dobrih tri tisoč takšnih vozil oziroma vsako dvajseto motorno kolo, registrirano v Sloveniji. Seveda, če ne upoštevamo tistih, ki jih pripeljejo tujci, da izkoristijo relativno svobodo pri kršenju okoljske zakonodaje. In kaj naj storimo?
Sedanje spreminjanje zakona (ZON) ne pelje daleč, pravzaprav nikamor. Največjemu nepoznavalcu je jasno, da uporabe gorskega kolesa in enduro motorja ne moremo meriti z enakimi vatli. Država bi se morala za svojo napako opravičiti vsem lastnikom enduro motorjev in priznati, da je storila napako. Uporabo enduro motorjev mora zaradi varovanja okoljske in materialne blaginje ljudi omejiti na poligone za motokros vožnje, kolikor jih pač imamo na voljo. Dobrih dva milijona prebivalcev Slovenije pač ne moremo biti žrtve okostenele državne birokracije in kakih tri tisoč lastnikov enduro motorjev.
Janez Krnc, Litija