»To je neverjetno,« tudi Tadej Pogačar ni mogel verjeti, kakšen dosežek mu je uspel že deveti dan španske Vuelte. Zmaga najmlajšega kolesarja na dirki v kraljevski etapi v slabem in vetrovnem vremenu, v nevihti s točo, visoko v gorah in z veliko kaotične dinamike je še toliko bolj navdušila kolesarski svet. Zdi se zares neverjetno, kaj uspeva 20-letnemu novincu iz Klanca pri Komendi. V sodobni zgodovini tritedenskih dirk nima primerjave, od leta 1981 še ni zmagal mlajši kolesar.
Etapo je označil že na letalu
»To etapo sem imel v mislih od začetka dirke. Označil sem si jo že na letalu med potjo na dirko. Ko sem v soboto zvečer pogledal vremensko napoved z dežjem, sem se le nasmehnil. To mi ugaja in želel sem narediti nekaj posebnega. Sledil sem napadom, na makadamskem odseku dodal gas in od tam je šlo sanjsko,« je Pogačar brez veliko evforije opisoval sanjski zaključek na 2086 metrov visoki planoti Cortals d'Encamp.
Pogačar je prav v najbolj kaotičnih vremenskih okoliščinah dobro izkoristil četveroboj favoritov. Kot zadnjega se je v zadnjem klancu dneva otresel precej lažjega Naira Quintane. Velikega navdušenja seveda ni mogel skriti niti njegov športni direktor Andrej Hauptman, ki je nemara prav zaradi prihoda Pogačarja lažje dobil delo v ekipi UAE Emirates. »Tadej presega vsa pričakovanja. Rutinirano je opravil tudi s Quintano. Ko je začelo deževati, sem vedel, da je njegov trenutek. Ima odlične sposobnosti regeneracije in je potencial za težke tritedenske dirke, čeprav vozi šele prvo. Pogačar navdušuje, premika meje. Tako kot Roglič,« ni skrival navdušenja Andrej Hauptman.
Padec Primoža Rogliča
Primož Roglič je imel svojo bitko. Vsi so vedeli, da je kratka, vsega 94 kilometrov dolga preizkušnja z več kot 3300 metri višinske razlike ena najpomembnejših. Quintana je že v soboto na glas napovedal, da bodo poskušali pridobiti nekaj časa proti Rogliču. Quintana, Lopez in Valverde so Zasavca bombardirali z vseh strani, a je zdržal vse napade. V veliko pomoč mu je bila tudi ekipa z Bennettom, Gesinkom, Powlessom in Kussom, ki je dobro izvedla taktiko naveze z ubežniki. Na makadamskem odseku, pred zadnjim ključnim delom vzpona, je zaradi umikanja motoristom celo padel, malo zaostal, a se je rešil in pripeljal v cilj kot tretji ob boku Alejandra Valverdeja, 48 sekund za Pogačarjem. Za šest sekund je za en dan Quintani še prepustil rdečo majico vodilnega, a prihaja njegov torek.
Vuelta se za Rogliča odvija po ugodnem scenariju, a njegov športni direktor Addy Engels v cilju ni prizanašal organizatorjem. »V nekem trenutku je bilo zelo kaotično. Ne le zaradi makadamskega odseka, ampak zaradi okoliščin s slabim vremenom in motoristi. To se ne bi smelo dogajati. Na splošno se je dobro izšlo, čeprav nikoli ne bomo izvedeli, kako bi se izšlo brez tega padca.« Tudi Miguel Angel Lopez (Astana), Kolumbijec z doslej najboljšim izhodiščem med veliko četverico, je imel smolo s padcem in je izgubil nekaj sekund proti Rogliču. Lopez, vodilni med mladimi pred Pogačarjem, je celo dejal, da bi organizatorji morali dirko prekiniti. »Roke imam, kot bi me obstreljevali. Bilo je veliko toče, po cesti je drselo, k sreči vsaj ne navzdol in smo se prebili čez to,« je opisoval.
Omenjena četverica bo v torek v edini uri resnice začela dan z zgolj 20 sekundami razlike. Mnogi ocenjujejo, da je bil to najtežji prvi teden v zgodovini Vuelte. Že to, da se je dirka skrčila zgolj na štiri dokaj enakovredno močne može, je dovolj zgovoren dokaz. Drugi paket začenja Tadej Pogačar, ki ima minuto in 42 sekund zaostanka. Tudi najbolj izkušeni v karavani ne pomnijo, da bi se tako zgodaj naredila tako ostra in izrazita selekcija. Vuelta se izkazuje kot bolj brutalna od francoskega Toura. V Franciji vsaj v prvem tednu organizatorji ponudijo pester teren različnim tipom hitrejših kolesarjev. V Španiji je ognjemet najboljših vsak drugi dan. Jutrišnji dan počitka bo lahko prelomen.
