Če ni novih migrantov, so pa volkovi. Pritepenci, ki jih pred dvema desetletjema v Nemčiji pravzaprav ni bilo, zdaj pa se neustavljivo množijo. Menda tri ducate krdel je že na Brandenburškem in poldrugi na Saškem. Iz leta v leto jih je več, koljejo drobnico, se spravljajo na govedo in nihče jim nič ne more. Ker je tistim »zgoraj« in sploh v »mestu«, v varnih pisarnah in stanovanjih, vseeno ali pa se nočejo zameriti okoljevarstvenikom. Ali oboje. In ker so v nedeljo v omenjenih (vzhodno)nemških zveznih deželah volitve, je razumljivo, da je volk že tedne ena osrednjih političnih tem. Kajpak po nareku nacionalpopulistične Alternative za Nemčijo (AfD), vsaj na Brandenburškem, deželi, ki obkroža glavno mesto Berlin, pa ji je hočeš nočeš v določeni meri pritegnila tudi konservativna CDU. Deželni podružnici stranke kanclerke Angele Merkel grozi izguba četrtine glasov v primerjavi z volitvami pred petimi leti in zdrs na tretje mesto.
Woidke in Kretschmer na trnih
Toda še veliko huje utegnejo biti v nedeljo zvečer poparjeni socialni demokrati (SPD) deželnega ministrskega predsednika Dietmarja Woidkeja. Brandenburško je že desetletja socialdemokratska trdnjava, zadnjih pet let so ga kot vodilna stranka upravljali v koaliciji z Levico, zdaj pa utegnejo, napovedujejo ankete, v fotofinišu zaostati za – AfD. Če bo tako, kot pravijo napovedi, nazadovala tudi Levica, občutno okrepili pa Zeleni, bodo torej karte v tej vzhodni nemški deželi od ponedeljka temeljito premešane. Namesto dveh strank bo za sestavo deželne vlade potrebna koalicija najmanj treh, v nobeni pa naj ne bi bilo nacionalpopulistov iz AfD, saj so druge stranke sodelovanje z njimi vnaprej izključile. Glede na to, da so ankete ta mesec precej soglasno kazale na rahlo okrevanje SPD, medtem ko je AfD v primerjavi z začetkom poletja nekaj podpore izgubila, bo Woidke do zadnjega glasu po pošti smel upati, da se mu bo izšlo za koalicijo z Levico in Zelenimi.
Saški ministrski predsednik Michael Kretschmer (CDU) ima podobne težave, čeprav bi po javnomnenjskih raziskava lahko sklepali, da prvo mesto konservativcev ni ogroženo, saj AfD za njimi zaostaja za več kot statistično napako. A tudi saška CDU naj bi z napovedanimi 30 odstotki izgubila četrtino glasov v primerjavi z letom 2014 in ker bo njena dosedanja koalicijska partnerka SPD padla pod 10 odstotkov, bo tudi Kretschmer moral k sodelovanju pritegniti najmanj še eno stranko. Ker doslej navzlic nekaterim dvoumnim izjavam Kretschmer ni kazal resne želje, da bi bili to nacionalpopulisti (v končnici kampanje se je odločno ogradil od njih), najmanj tolikšen »tabu« pa je zanj tudi Levica, mu bodo preostali le še Zeleni (ki naj bi kot na Brandeburškem več kot podvojili svoj dosežek izpred petih let) in morda liberalci (FDP), če bodo prestopili prag.
Počasno zraščanje
Če bodo volilni izidi približno takšni, kot jih napovedujejo ankete, bodo brandenburške in saške volitve potrdile trend lanskih volitev na Hesenskem in Bavarskem, pa tudi predlanskih zveznih. Politični prostor v Nemčiji se vse bolj drobi, osip volilcev tradicionalnih sredinskih strank CDU, CSU na Bavarskem in SPD je iz volitev v volitve večji, liberalci životarijo, vedno številčnejše koalicije je vse težje sestaviti, pridobivajo pa Zeleni in AfD. Prvi predvsem na zahodu Nemčije, drugi na vzhodu, kjer se jim uspeh obeta tudi čez mesec dni na volitvah na Turinškem. Ob skorajšnji okrogli obletnici padca berlinskega zidu tudi ta krepitev AfD ponazarja, da tisto, kar naj bi zraslo skupaj, ker spada skupaj, kot je svojčas dejal zgodovinski voditelj nemških socialnih demokratov Willy Brandt, niti približno še ni »zraščeno«. or
