Večina se jih je že davno opravičila, velika večina ima v novih časih druge, kakopak manj skrajnim politikam naklonjene uprave ali lastnike. Treba je reči, da je med tisoče podjetji, ki so sodelovala z nacističnimi oblastmi, tudi veliko število podjetij, ki niso nemška. To pa seveda pove nekaj tudi o tem, da so posli lahko pomembnejši od človeških življenj. Pa kaj bi se čudili – tudi v naših krajih se vodstva podjetij rada priklanjajo oblastem, od katerih so, če drugega ne, odvisne subvencije in praktično vsi državni posli.
Bayer
Nemška farmacevtska multinacionalka, ki jo tudi v sodobnem svetu spremlja mnogo skepse, še posebej od takrat, ko so k svojim podjetjem priključili še kontroverzni Monsanto, se je leta 1995 opravičila zaradi svojega sodelovanja v podjetju IG Farben: ta je v času druge svetovne vojne združevalo šest nemških kemijskih podjetij. Pokvarjeni poslovneži so izrabljali delovno silo v koncentracijskih taboriščih. Iz dokumentov je mogoče razbrati, da so delavke, ki so jih nacisti dovažali v njihove tovarne, včasih umirale kar v serijah. In kaj so poleg tovarn smrti, v katerih so izkoriščali zapornike, še zagrešili? Izumili in izpopolnili so najsmrtonosnejši strup druge svetovne vojne, zloglasni Zyklon B, s katerim so nacistični vojaki v plinskih celicah v koncentracijskih taboriščih usmrtili več kot milijon nedolžnih žrtev, v glavnem Judov. Po vojni so na nizke zaporne kazni obsodili 13 vodilnih. Po odsluženih kaznih so se vrnili v vrh podjetja, ki ga je oblast demontirala na manjše dele. Trenutno so na globalnem trgu še vedno Bayer, Agfa in BASF.
Hugo Boss
Krojač Hugo Boss (1885–1948), član nacistične stranke, je leta 1931 začel šivati za naciste. Dober posel: leta 1932 je zaslužil 5000 mark, leta 1941 pa že 241.000 mark. Hugo Boss, pojem sodobne mode, je bil Hitlerjev prijatelj. Bossove nacistične uniforme so izdelovali v taboriščih smrti v Italiji, Avstriji, baltskih državah, na Češkem, v Sovjetski zvezi, zato so ga po vojni obsodili kot pomembnega podpornika in člana nacistične stranke, vzeli so mu glasovalno pravico in ga kaznovali s 100.000 markami globe. Podjetje se je pobralo, opravičilo in se vrnilo med najuspešnejše.
Ford
Henry ali Heinrich Ford, kot ga je klical Adolf Hitler, je bil največji podpornik nacizma in antisemizma v ZDA. In tako kot je Ford oboževal Hitlerja in njegove ideje, je Hitler oboževal Forda. Leta 1938 za 75. rojstni dan so mu nacisti izročili odlikovanje veliki križ nemškega orla. Eden največjih ameriških poslovnežev, ki je za vse vojne in druge nadloge na svetu krivil Jude, je imel od prijateljstva z nacisti tudi obilo finančnih koristi – konec koncev so v Fordovi nemški tovarni, Ford Werke, politične nasprotnike nacizma in rasno nesprejemljive izkoriščali kot sužnje.
Chase Bank
J. P. Morgan Chase Bank je moderno ime banke, ki je bila nacistom v času, ko so šele utrjevali svojo oblast, v veliko pomoč. Finančna ustanova s sedežem na Manhattnu, ustanovljena leta 1877, je nemški državi omogočala sumljive finančne transakcije, menjave mark v dolarje, pri katerih je tudi banka dobro zaslužila. Še več upravičenih kritik so bili deležni v času, ko je bilo ugotovljeno, da so odgovorni v banki francoskim Judom onemogočili, da bi na dan, preden so Nemci zavzeli Francijo, iz banke dvignili svoj denar. Banka se je leta 2000 opravičila.
Allianz
Nemška multinacionalka je bila zelo vpletena v nacistično gospodarstvo in čeprav se je opravičila – »Allianz razume svojo moralno odgovornost in ne skriva svoje zgodovine« – na svojo zgodovino res ne morejo biti ponosni. Že samo dejstvo, da je bil direktor zavarovalnice tudi Kurt Schmitt, gospodarski minister v nacistični vladi, veliko pove, če pa dodamo, da so ob vsej nagrabljeni robi in denarju, ki so ju nacisti zaplenili predvsem Judom, zavarovali tudi taborišča smrti in tam zaposlene klavce, je jasno, da imajo res krvave roke.
Nestlé
Ko je švicarska multinacionalka Nestlé leta 2000 v sklad za preživele v holokavstu izplačala dobrih 14,6 milijona dolarjev, je postalo jasno, da se eno največjih podjetij za proizvodnjo hrane na svetu zaveda svoje vloge v času nacizma. Pa naj gre za financiranje nacistov, oskrbovanje čet s svojo čokolado ali za dejstvo, da je njihov Maggi za proizvodnjo uporabljal sužnje v koncentracijskih taboriščih. Najbolj umazane zgodbe pravijo, da so nemški vojaki s čokoladnimi tablicami mamili judovske otroke in jih potem trpali v tovornjake, ki so vozili v koncentracijska taborišča.
VW
Nemško multinacionalko je vsekakor treba omeniti, saj so v obdobju nacionalsocializma s svojimi avtomobili dobesedno prekrili Nemčijo. Volkswagnov hrošč je namreč nastal leta 1937 po Hitlerjevi zamisli, da mora imeti vsaka nemška družina svoj avto (dva odrasla, trije otroci, 100km/h, cena današnjih 4000 evrov). Tudi zato je zanimivo, da se je izvršni direktor podjetja Volkswagen Herbert Diess marca spozabil in rekel: »Ebit macht frei« (dobiček iz poslovanja osvobaja), kar je hudo podobno napisu v Auschwitzu: »Arbeit macht frei« (Delo osvobaja). Diess se je takoj opravičil.
Krupp
Februarja leta 1933 je šef Kruppa Gustav Krupp kolege iz nemške industrije pozval, naj na prihajajočih volitvah podprejo naciste. Na srečanju so zbrali dva milijona mark. Veliko je imelo od tega tudi orjaško podjetje Krupp, ki je v svojih tovarnah zaposlovalo neverjetno število suženjskih delavcev, in sicer 100.000, od tega 23.000 vojnih ujetnikov. Njihovi zločini so bili tako krvavi, da so imeli posebej za njih v Nürnbergu Kruppov proces, na katerem so na konkretne zaporne kazni obsodili enajst ljudi. Alfried Krupp je izjavil, da so bili nepolitično podjetje in da so v Hitlerju videli napredek.
Kodak
Ameriško podjetje Kodak je kot večina ameriških podjetij imelo podružnice tudi v Nemčiji. Ko so se ZDA pridružile drugi svetovni vojni in podjetja niso več smela sodelovati s sovražnimi državami, je podružnica Kodaka v Nemčiji postala samostojnejša ali kar podrejena nacistom. Prek podružnic na Portugalskem in v Švici so oskrbovali nemško vojsko, ob fotografskem materialu so začeli izdelovati tudi vojaške pripomočke. Za svoje delo so uporabljali tudi suženjske delavce, za kar so se kasneje opravičili z nakazilom 500.000 dolarjev v dobrodelne namene.
IBM
IBM je izdeloval pametne stroje, ki so pomagali najti stvari, vse od zalog nafte do voznih redov vlakov proti moriščem in od judovskih bančnih računov do števila zaprtih v taboriščih. Menda so ob informaciji, da bodo nacisti na Poljskem nemudoma odstranili 3 milijone Judov, v njihovi interni pošti našli flegmatičen stavek: Treba bo pospešiti proizvodnjo visokohitrostne abecedne opreme. Po vojni je bil IBM tarča mnogih obtožb, a pravih dokazov, da so vedeli, da s tehnologijo pomagajo ubijati, ni bilo. Vseeno so žrtvam plačali 3 milijone dolarjev, a s poudarkom, da niso krivi.
