Črevesno floro lahko porušijo stres, zastrupitev s hrano, staranje, zdravila (antibiotiki, zdravila za zmanjšanje izločanja želodčne kisline), nekateri vzdržljivostni športi. Takrat je treba v prehrano dodati primerne probiotične in prebiotične dodatke, ki krepijo naravno odpornost, zmanjšajo pogostost okužb in uravnavajo delovanje prebavnih procesov.
Dobre in slabe bakterije
Probiotiki so dobre bakterije, ki so bodisi enake bodisi zelo podobne tistim, ki so že v našem telesu. Najdemo jih predvsem v mlečnih izdelkih, njihovo uživanje pa je varno v količinah, v katerih jih ponavadi najdemo v hrani.
V prebavilih se nahaja več bakterij, kot je število celic v človeškem telesu, a niso vse dobre za nas. Raziskave kažejo, da lahko tudi zaradi neustrezne prehrane porušeno razmerje med »dobrimi« in »slabimi« mikroorganizmi v prid slednjim privede do različnih bolezni. Neravnovesje lahko povzroči pridobivanje telesne teže, zaprtje ali drisko, kožne bolezni in številna kronična obolenja.
Kje najdemo probiotike
Prisotni so v probiotičnih jogurtih, sirih, kefirju, fermentiranem mleku, kislem zelju. Najpogosteje prisotne koristne bakterije v probiotičnih mlečnih izdelkih so mlečnokislinske bakterije iz rodu laktobacilov, bifidobakterij, streptokokov in enterokokov. Vendar je treba vedeti, da niso vsi probiotiki enaki in da nimajo vsi enakih učinkov v našem telesu. Na trgu je tudi veliko različnih prehranskih dopolnil v obliki kapsul, praškov, tablet, ki vsebujejo probiotične kulture. Zato je treba poznati delovanje probiotikov, ustrezne količine za ugoden učinek na zdravje in tudi morebitne nevarnosti.
Izjemnega pomena je število bakterij v živilu. Mora biti čim večje, saj vse bakterije nikakor ne preživijo zahtevne poti do črevesja, še posebno zaradi želodčne kisline. Na jogurtih je pogosto zapisano število živih bakterij, ki so jih med proizvodnjo dodali v živilo, seveda pa se s časom to število zmanjšuje.
Vpliv na zdravje
Izbira pravilnega tipa in količine probiotika naj bi imela številne blagodejne učinke, in sicer krepitev imunskega sistema, pomoč pri uravnavanju telesne teže, preprečevanje zaprtja, povečanje absorpcije mineralov, preprečevanje potovalne ali z antibiotiki povzročene driske, zmanjševanje rasti patogenih bakterij (E. coli, Clostridium difficile), zmanjševanje vaginalnih okužb, lajšanje težav pri sindromu preobčutljivega črevesja, vnetnih črevesnih bolezni in pri ljudeh z laktozno intoleranco.
Kako delujejo probiotiki
Za pozitiven učinek probiotikov morajo biti te bakterije odporne proti želodčni kislini in encimom, v čim večjem številu morajo prispeti na cilj, torej v debelo črevo, in preživeti. Ne smejo biti toksične, ne smejo tvoriti strupov oziroma toksinov in sposobne morajo biti rasti v anaerobnem okolju. Vse te lastnosti imajo mlečnokislinske bakterije, ki povzročajo mlečnokislinsko vrenje. Gre za proces razgradnje ogljikovih hidratov ob odsotnosti kisika. Sladkorje pretvarjajo v mlečno kislino in tako z nižanjem pH v črevesju onemogočajo rast patogenih bakterij. Najbolj proučena seva med laktobakterijami sta Lactobacillus acidophilus in L. bulgaricus, med bifidobakterijami pa Bifidobacterium bifidum.
Da bi probiotična dopolnila lahko nadomestila telesu naravno floro, za zdaj ni dokazano. Ko prenehamo jemati probiotične dodatke, vnesene bakterije v blatu izginejo v nekaj dneh.
Kako varni so probiotiki
Probiotiki so varni v količinah, v kakršnih so ponavadi prisotni v hrani. Večina zdravih odraslih lahko varno vključi hrano ali prehranske dodatke, ki vsebujejo probiotike, v svojo prehrano. Pri nekaterih lahko pride do pojava flatulence (vetrov), ki pa ponavadi izzveni v nekaj dneh.
Seveda lahko prihaja tudi do interakcij z drugimi zdravili. Pri zdravljenju z antibiotiki probiotikov ne smemo jemati istočasno, temveč z vsaj dvournim zamikom. Antibiotiki namreč uničujejo bakterije in bi ob sočasnem zaužitju probiotika uničili tudi dobre bakterije. Moramo pa se zavedati, da gre za žive bakterije, zato je treba z nadaljnjimi raziskavami izključiti morebitno patogenost, varnost uporabe pri otrocih, imunsko oslabljenih bolnikih in pri starejših. Problem bi lahko bila tudi prisotnost nekaterih bakterij, ki so lahko nevarne. Takšni so na primer nekateri sevi enterokokov, ki so lahko patogeni in lahko povzročajo tudi odpornost proti antibiotikom. V posebnih primerih, na primer pri kritično bolnih, so probiotiki lahko škodljivi.
Prebiotiki pomagajo probiotikom
Prebiotiki so hranila za zdravo črevesno floro in se lahko uporabljajo v kombinaciji s probiotiki, saj slednjim pomagajo z zagotavljanjem dodatnih hranil. Pospešujejo rast koristnih mikroorganizmov, večajo aktivnost že prisotnih koristnih bakterij in jim tako pomagajo pri vzpostavitvi ravnovesja s črevesnimi bakterijami, ki povzročajo različne prebavne težave (driska…).
Ne vplivajo le na koristne bakterije, temveč tudi na probiotike. S probiotiki v telo vnašamo koristne mikrobe, s prebiotiki pa jim dodamo ustrezna hranila, da imajo probiotiki in naravna črevesna flora najugodnejše učinke. Najpogosteje so prebiotiki narejeni na osnovi fruktoznih oligosaharidov, ki imajo vpliv na povečano absorpcijo kalcija v črevesju, večje število koristnih bifidobakterij in hitrejše delovanje prebavnega trakta.
