Številne grožnje s smrtjo so v svetu tenisa resen problem ene najpriljubljenejših individualnih športnih panog na svetu. O njih se v zadnjih letih govori na glas, nanje opozarjajo nekateri najboljši igralci na svetu. Američanka Nicole Gibbs je bila 17-letna najstnica, ko ji je neznani pošiljatelj začel kratiti spanec. O stiski so odkrito spregovorile Srbkinja Aleksandra Krunić, Američanka Madison Keys, Kanadčanka Eugenie Bouchard… Tudi moški niso izjeme. Omenimo Južnoafričana Kevina Andersona in Avstralca Sama Grotha, ki je dejal, da so grozili celo njegovi partnerici in družini. Tudi slovenskim igralcem grožnje niso tuje. Odmevna je bila aktualna, ki se je na portoroškem teniškem turnirju pripetila 18-letnemu Filipu Jeffu Planinšku. Anonimni pošiljatelj je Mariborčanu grozil s smrtjo, potem ko je izgubil v odločilnem dvoboju za napredovanje na glavni turnir s Tomasom Lipovškom Puchesom.
Grožnje so v večini povezane s športnimi stavnicami. Vsako leto je po raznih ponudnikih moč staviti na več kot 100.000 dvobojev. Ne le na skupnega zmagovalca, temveč številne druge stave, ki mamijo stavniške odvisnike k hitremu zaslužku, prevarante pa k podkupninam in drugim prepovedanim ter kaznivim dejanjem. »Grozilna pisma so velik problem našega športa. Prejemamo jih praktično po vsakem porazu. No, tudi po zmagah. Ljudje danes stavijo na vsako malenkost, ki jim jo ponujajo stavnice, zato večkrat sploh ni pomembno, kdo dobi dvoboj,« se o aktualni temi odkrito pogovarja slovenski reprezentant Nik Razboršek. »Grozijo ljudje, ki nimajo nobenega spoštovanja do igralcev. Svojo jezo ob finančnih izgubah znašajo na najnizkotnejši način in nam celo grozijo s smrtjo. Čeprav verjetno te stvari počnejo v afektu, so neupravičene,« odgovarja Litijan. Pravi, da je groženj več v zadnjih dveh letih, odkar je moč staviti tudi na turnirjih nižjih rangov.
Razboršek meni, da bolj grozijo igralcem, ki tekmujejo na nižjem rangu tekmovanj. »Verjamem, da imajo najboljši igralci na svetu svoje ljudi, ki skrbijo za njihova družbena omrežja, zato marsikatera grožnja ne pride do njih. Drugi igralci si takšnega luksuza ne moremo privoščiti. Vsi igralci smo seznanjeni, da je na vsakem turnirju posebna komisija, ki ji moramo posredovati grožnje. Nisem preveč optimističen, da se bo veliko spremenilo,« je zaskrbljen Zasavec in dodaja, »groženj ne jemljem osebno. Verjamem pa, da marsikaterega igralca in igralko prizadenejo bolj ter da mlajše igralce odvračajo od tenisa.«
Včasih se kršitelji izdajo kar sami
Direktor Teniške zveze Slovenije Gregor Krušič se zaveda, da so grožnje eden največjih problemov sodobnega tenisa. »V Wimbledonu smo imeli predstavniki nacionalnih zvez izobraževanja, kako se lotiti tega velikega problema sodobnega časa. V Portorožu smo imeli natančna navodila, kako moramo ravnati, če bi kdo grozil. Takoj moramo obvestiti predstavnike Svetovne teniške organizacije, kakor smo storili tudi v primeru Planinška. Mednarodna teniška organizacija je zadolžila eno osebo v Portorožu zgolj za to, da opazuje, kaj se dogaja ob igriščih. Verjetno jih je bilo celo več, a mi za njih ne vemo,« odgovarja Gregor Krušič. »Svetovne teniške organizacije so nezaupljive do nacionalnih teniških zvez. Zato vlagajo ogromna finančna sredstva, da ne bi ničesar prepuščala naključju. Prijave obravnavajo kot kriminalno dejanje.«
Krušič dodaja, da pozna osebe, ki so se v teniškem svetu same izdale, da so v kratkem času zaslužile veliko denarja. »Nekateri niso imeli denarja za najem teniških igrišč, potem pa so si čez noč kupili prestižne avtomobile. Takšni ljudje so se večkrat začeli sami hvaliti, na kakšen način so obogateli. Kmalu so bili tarče preiskave, v katerih se je marsikaj odkrilo,« opisuje Krušič.
Stavnice lahko uničijo šport
Pri slovenskem ponudniku športnih stav se zavedajo problematike groženj in poskusov prevar. Član uprave Športne loterije Luka Steiner je slikovito začel pogovor o kriminalu in grožnjah v športu: »Včasih so imeli pri Loteriji Slovenije naslednji slogan: 'Šport je velik biznis, imejte še vi kaj od njega.' Marsikomu ta slogan danes privabi nasmeh na obraz, čeprav odtlej ni minilo veliko časa. Športna loterija je članica Evropskih loterij in Združenja svetovnih loterij, ki sta dve najuglednejši stanovski družbi in sta hkrati med najbolj konservativnimi. Ti dve združenji najbolj poudarjata varno igranje, primerno oglaševanje in preprečevanje nelegalnih aktivnosti. To so po mojem prepričanju stebri vsakega urejenega trga stav na vseh področjih.« »V Športni loteriji imamo lastno ekipo stavnih strokovnjakov, ki se strokovno in vsakodnevno ukvarjajo s tem, da so stavne možnosti kar se da preverjene oziroma preverljive. Uporabljamo tudi mednarodne sisteme, med katerimi je zelo znana švicarska družba Sportradar, ki se profesionalno ukvarja z obdelavo podatkov. Omenil bi še podjetje GLMS, ki nam daje širši vpogled v kakršne koli odklone v dogajanju na športnem področju stav. Njihove sisteme pri preprečevanju prirejanja rezultatov denimo uporabljata tudi Interpol in Evropska nogometna organizacija.«
Luka Steiner meni, da bi se moral vsak odgovoren ponudnik športnih stav vprašati, kaj naj sploh ponudi športna loterija? »Ta trenutek lahko ponudi vse. Tudi mi lahko denimo za dvoboj Kungota – Odranci ponudimo dvesto stavnih možnosti. Ampak jih ne želimo, ker niso varne. Lahko bi uničili šport. Kako naprej je pomembno vprašanje poslovne politike. Moral bi si ga zastaviti vsakdo, ki se ukvarja s športnimi stavami. Če pa pogledamo denimo stavnico s sedežem v Macau, ki jo v ozadju vodi iks ipsilon oseba, pa si lahko privošči vse. Na teniškem turnirju v Portorožu denimo določi stavniški par, štirim v piramidi plača denar, da podkupijo določenega igralca, da na primer izgubi drugi niz. Takšne zlorabe so težko preverljive. To so vprašanja, ki presegajo normalni okvir posla iger na srečo in so bolj namenjena gospodarski kriminaliteti.«
Na vprašanje, ali se tudi pri Športni loteriji neposredno soočajo z grožnjami, kakršne je bil denimo v Portorožu deležen Filip Jeff Planinšek, je Luka Steiner odgovoril: »Odkar sem na Športni loteriji, takšnih groženj nismo prejeli. Tovrstna dejanja so posledica izgubljenih stavniških primerov, ki so lahko posledica spodletelega poskusa podkupovanja ali slabe informacije z igrišča. Takšnih groženj so v glavnem deležni igralci sami.«
