Prebivalec Slovenije v povprečju odvrže 10,5 litra odpadnega jedilnega olja letno. Liter odpadnega jedilnega olja lahko onesnaži milijon litrov pitne vode. Iz enega litra odpadnega jedilnega olja lahko nastane 0,9 litra biodizla, ekološkega goriva, ki ne onesnažuje okolja. Odpadno jedilno olje je torej odlična surovina z visoko energetsko vrednostjo. A velika večina tega olja v gospodinjstvih še vedno konča v kanalizaciji ali na kompostnikih.
Ulični zbiralniki za jedilno olje
Posavska komunalna podjetja so spomladi z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo podpisala pogodbo in začela z dobrih 200.000 evrov vrednim evropskim projektom, ki so ga poimenovala Olje nekoliko drugače. Kot je dejal Mitja Udovč, direktor Komunale Sevnica, ki je tudi vodilni partner, naj bi bil projekt zaključen do konca septembra.
V brežiški, krški, sevniški in radeški občini so postavili 35 zbiralnikov za jedilno olje na ekoloških otokih, v bližini šol in podobnih lokacijah ter izpeljali več akcij osveščanja občanov. Med drugim so osnovnošolcem ob koncu šolskega leta razdelili 2,2-litrske posodice za zbiranje olja pod domovih, izpeljali delavnice in oglede posavskih zbirnih centrov za udeležence univerze za tretje življenjsko obdobje.
Vozilo za črpanje olja iz zbiralnikov
V Sevnici so v sklopu projekta nabavili vozilo za črpanje olja iz zbiralnikov, v zbirnem centru pa bodo pilotno postavili filtrirno postajo, kjer bodo odpadno jedilno olje očistili do te mere, da bo uporabno kot alternativno gorivo.
»Zbirne posode smo namestili komaj pred kakšnim mesecem, zato je o količini zbranega olja še težko govoriti. Smo pa v preteklih letih v zbirnem centru in v sklopu akcije zbiranja nevarnih odpadkov zbrali komaj kakšnih 1500 litrov letno. Precej več ga zberemo na čistilni napravi iz kanalizacije z zelo dragimi in energetsko potratnimi postopki izločanja iz odpadne vode, da jo prečistimo in spustimo v Savo čim bolj čisto. Olje nato predamo naprej na čistilno napravo Kamnik-Domžale, kjer iz tega potem naredijo bioplin,« dodaja Udovč.
Veliko škode v kanalizacijskih sistemih
Kot poudarja, odpadno olje ne le v okolju, ampak tudi v kanalizacijskih sistemih povzroča ogromno škode. »Ko se hišna kanalizacijska omrežja zamašijo in nas pokličejo na pomoč, vidimo, da je eden glavnih razlogov prav maščoba v ceveh. Na njih se nabirajo obloge in ker je olje hranilo, se poveča tudi število glodalcev. Čiščenja kanalizacijskih sistemov pa so dodatni stroški, ki jih moramo komunalna podjetja pokriti pri svojem rednem delovanju. Če bo olja v kanalizaciji manj, bo manj zamašenih cevi, življenjska doba kanalizacijskih sistemov se bo podaljšala.«
V Brežicah so tri zbiralnike odpadnega jedilnega olja postavili že v lanskem letu in ob tem izvedli večjo akcijo osveščanja, kar je imelo po besedah direktorice brežiške komunale Jadranke Novoselc velik učinek. Tako so samo v enem mesecu brežiški osnovnošolci zbrali 4000 litrov olja po domovih, medtem ko so v celem letu prej v zbirnem reciklažnem centru zbrali 600 litrov tega olja.
»Tako vidimo, da je osveščaje ključnega pomena, zato smo izdali tudi zloženke, šli bomo po krajevnih skupnostih in razložili ljudem, kako se pravilno ravna s tem odpadkom,« dodaja Novoselčeva. Dvestolitrske zbiralnike odpadnega jedilnega olja v Brežicah podizvajalec izprazni približno na dva tedna. »So pa tisti, ki prinašajo olje v te zbiralnike, ozaveščeni in zlivajo vanje res izključno jedilno olje. Če bi vanje zlili le nekaj kapljic kakšnega motornega olja, bi s tem uničili celotno frakcijo.«
