Na počitnice se odpravljamo z različnimi prevoznimi sredstvi. Izbiro pogosto kroji tudi strah pred potovalno boleznijo, še zlasti če na počitnice potujemo z otroki, ki jim postane slabo že ob sicer vznemirljivi novici, da se odpravljamo na izlet ali daljše počitnice. Zato zaradi strahu pred potovalno slabostjo ali morsko boleznijo, ki v resnici ni bolezen, marveč zgolj neprijetna nadloga, mnogi izberejo bodisi najkrajšo pot bodisi najhitrejše prevozno sredstvo, večina pa se raje odloči za osebno vozilo, ki jim omogoča neomejeno število vmesnih postankov.
Ker potovalno slabost ali morsko bolezen po navadi povzroča gibanje, slabost ne spremlja le potovanja z ladjo, marveč tudi vožnjo z avtomobilom, avtobusom ali letalom, pri nekaterih pa lahko podobne učinke izzove tudi guganje na gugalnici ali celo gledanje filma v 3D-tehniki ali igra na računalniških simulatorjih. »Do morske bolezni pride zaradi manjše zmede v naših možganih, ki je posledica nasprotujočih si informacij o gibanju našega telesa, ki jih pošiljajo čutila za ravnotežje, vid in položaj mišic in sklepov. Možgane zmedemo, kadar ti ne vedo, ali se gibljemo ali mirujemo. To občutimo kot slabost, neugoden občutek v trebuhu, povečano izločanje sline, lahko se potimo, smo bledi in tudi bruhamo,« pojasnjuje pediater Denis Baš. Dodaja, da je ta nadloga najbolj značilna za otroke od približno drugega leta dalje, najbolj pogosta pa je v starostni skupini med 6. in 12. letom. Po tej starosti je potovalna slabost redkejša, čeprav lahko pri nekaterih vztraja tudi v odraslo dobo.
Nasprotujoče si informacije
Nasprotujoča si sporočila naše možgane zmedejo denimo tudi, kadar dobijo informacijo o gibanju naravnost, mi pa kot sopotnik v avtomobilu gledamo vstran ali beremo knjigo in ne predvidimo ostrega ovinka. Zato mnogi, ki kot sopotniki pogosto občutijo slabost, slabosti kot vozniki nikoli ne občutijo, saj takrat njihovi možgani vedno dobivajo pravilne informacije in so vnaprej pripravljeni tudi na ovinke. Zato je najbolje, da se kot sopotniki vedno zazrejo v smer vožnje, jo spremljajo in se osredotočijo na določeno točko na obzorju. Nekaterim pomaga tudi žvečenje ingverja, vendar pa je treba biti ob visokem tlaku in občutljivem želodcu z njim varčen. Še zlasti pri otrocih pa se je treba posvetovati s farmacevtom oziroma v težjih primerih z zdravnikom.
Prvi znaki potovalne slabosti so poleg slabega počutja in slabosti še glavobol, omotica in utrujenost, značilni pa bledica, hladen pot, povečano izločanje sline, nemir in globoko hitro dihanje. Če se vzrok, zaradi katerega pride do občutka slabosti, nadaljuje, se stanje poslabša in pride do bruhanja. A je intenzivnost doživljanja potovalne slabosti pri različnih ljudeh in v različnih okoliščinah lahko zelo različna. Nekateri občutijo slabost že takoj po začetku gibanja oziroma potovanja, drugi pa le v izjemnih pogojih in jih slabost takoj, ko se gibanje ustavi, tudi mine. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi psihološki dejavniki.
Za boljše počutje na potovanjih lahko marsikaj postorimo tudi sami. Otrokom, ki so že na prejšnjih potovanjih občutili potovalno slabost z bruhanjem, se tako ne priporoča oditi na pot s praznim želodcem, saj lakota povzroča krčenje želodca. Priporočljivo je, da se pred potovanjem sprehodijo in zaužijejo lažji topel obrok, lahko tudi suho hrano, v vsakem primeru pa se je treba izogniti sladkih sadnih sokov in gaziranih pijač, ki želodec dodatno razdražijo.
Vznemirjenje stopnjuje slabost
»Da bi čim bolj zmanjšali pojavnost slabosti med vožnjo, se držimo nekaj preprostih nasvetov: če je pot krajša in bo otrok zdržal brez obroka, ga lahko preskočimo, sicer pa naj bo obrok lahek,« svetuje Denis Baš in priporoča, da pojedo denimo kos kruha, prepečenec, krekerje, zeliščni čaj in vodo. Prav tako pomembno je, da otrok gleda v smeri vožnje, zamotimo pa ga lahko z glasbo, petjem, pogovorom, morda miselnimi igricami. Odsvetuje branje v avtu, igranje elektronskih igric ali gledanje filmov. Med vožnjo pomaga tudi spanje, prav tako pa je treba poskrbeti, da je v avtu dovolj zračno in ni neprijetnih vonjav. »Če se pojavi kateri od znakov potovalne bolezni, sta priporočljiva takojšen postanek in krajši sprehod,« svetuje pediater in nadaljuje, da pomaga tudi, če se uležemo in zapremo oči. Če imamo pri roki kaj mrzlega, lahko damo otroku na vrat obkladek in poskusimo še z masažo stopal, še svetuje Baš.
»Po nekaterih raziskavah pomaga tudi uživanje preparatov, ki vsebujejo ingver. Obstajajo tabletke, kjer je ingver koncentriran in ga lahko otrok zaužije uro pred potovanjem. Omenjene preparate pa odsvetujemo, če se je že pojavilo bruhanje, ker bo grenak okus ingverja le še poslabšal simptome slabosti,« poudarja pediater, ki otrokom, ki imajo kljub naštetim ukrepom pri potovanjih hude težave, priporoča antihistaminski preparat, ki ga lahko starši kupijo v lekarni. Ta se lahko uporablja pri otrocih, starejših od dveh let.
Če otrok bruha, pa je treba poskrbeti tudi, da ne dehidrira.»Potovalna slabost je še bolj izražena pri otroku, ki ima skrbi, strahove in je vznemirjen. Zato je pomembno, da že vnaprej poskrbimo, da bo otrok na poti občutil varnost in brezskrbnost ter ga ne bomo po nepotrebnem obremenjevali z našimi tegobami,« še svetuje Baš.
