V začetku maja so v Travniku policisti ustavili 47-letnega Maročana Rachida El Fannija in 39-letno Tunizijko Hendo Gmati, ki sta z renaultom scenicom v smeri proti Sodražici prevažala pet ilegalnih prebežnikov iz Tunizije, Maroka in Libije. El Fanni je sedel za volanom, Gmatijeva pa je bila tista, ki se je s tujci dogovorila o podrobnostih prevoza, je pokazala preiskava. Dvojico so obtožili kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države v tako imenovani kvalificirani obliki. Dva begunca sta namreč skrila v prtljažnik, s čimer sta ogrožala njuno zdravje in življenje, za kar je zagrožena osemletna zaporna in denarna kazen. Toda obdolženima za zdaj dobro kaže. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so ju oprostili, zdaj pa čakata še na odločitev višjih sodnikov.
Sodnik Marjan Pogačnik je po kratkem postopku razsodil, da jima že osnovno kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali državnega ozemlja ni dokazano, zato o ogrožanju zdravja prebežnikov niti ni razsojal. Zakaj? Kot je razložil, so kaznivi le ukvarjanje z nezakonitim spravljanjem tujcev na slovensko ozemlje, prevoz po njem ali pomoč pri skrivanju. Poudarek je na »ukvarjanju«, medtem ko enkratno dejanje ni kaznivo. Oziroma je kaznivo le, če je opravljeno za plačilo.
Nedokazano »ukvarjanje«
Ker jima tožilstvo plačila ni očitalo, bi bila torej Maročan in Tunizijka lahko obsojena le v primeru, da bi jima dokazali »ukvarjanje« s prevozi. Česar pa po Pogačnikovi oceni tožilstvo ni storilo. Kot je zapisal v sodbi, bi moralo navesti »konkretne okoliščine, zaznavne v zunanjem svetu, ki bi sodišču omogočile opraviti presojo, ali je zakonski znak ukvarjanja s prevozi izkazan ali ne«.
Tožilka Petra Lavrič je v pritožbi na višje sodišče zapisala, da tožilstvo res ni izrecno navedlo, da se obdolženca s tem ukvarjata. A da to izhaja iz opisa njunih ravnanj: da sta prevažala pet tujcev, s katerimi sta se o prevozu vnaprej dogovorila. In da gre za državljana Maroka in Tunizije, ki bivata v Italiji. Lavričeva je navedla tudi sodbo vrhovnega sodišča z julija letos, ki je v podobnem primeru zaključilo, da se na podlagi natančnega opisa, za koliko tujcev je šlo ter na kakšen način in kje po Sloveniji so jih prevažali, lahko sklepa, da je šlo za »ukvarjanje« s prevozi tujcev po ozemlju RS.
Obramba se je z oprostilno sodbo seveda strinjala. Odvetnik Peter Kobentar je navedel, da je razlaga, da »ukvarjanje« pomeni večkratno dejavnost, pravilna in da je takšno tudi mnenje Mitje Deisingerja, vodje delovne skupine, ki je pripravila kazenski zakonik. Za večkratno dejavnost pa da v konkretnem primeru ni dokazov. Dokaz bi na primer bil, če bi obstajal dogovor z drugimi osebami za nadaljnje prestopanje meje ali če bi imela skrit prostor v avtu.
Večinoma obsojeni
Ljubljansko in še nekatera slovenska sodišča imajo letos zaradi naraščanja števila ilegalnih migracij veliko dela s kaznivimi dejanji prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, za katere je v osnovi zagrožena petletna zaporna in denarna kazen. Koprsko okrožno sodišče trenutno obravnava 46 takšnih zadev, večinoma pripornih, ki se obravnavajo prednostno. V istem obdobju lani so jih imeli v delu enajst. Kot je pojasnila predsednica sodišča Darja Srabotič, se večinoma končajo z obsodilno sodbo. Tujcem izrekajo zaporne kazni, stranske denarne kazni in izgon z ozemlja Republike Slovenije. »Dokazovanje ni mogoče brez zaslišanja prebežnikov, zato je zelo pomembno, da dežurni preiskovalni sodnik poleg osumljencev zasliši tudi tujce in priče. Če se prič ne zasliši, se jih kasneje ne da več dobiti, saj odidejo neznano kam,« nam je odgovorila na vprašanje, kako težko je dokazovanje.
Na novomeškem okrožnem sodišču so lani skupno obravnavali 14 tovrstnih kazenskih zadev, letos pa že 18, še šest kazensko-preiskovalnih pa je odprtih. Vse so priporne. »Ti primeri obremenjujejo že dežurno preiskovalno službo, saj je treba poleg odločanja o priporu obdolžencev opraviti tudi nujna preiskovalna dejanja z zaslišanjem prič, ilegalcev. Težave so tudi zaradi premajhnega števila prevajalcev, na primer za arabski ali pakistanski jezik,« nam je pojasnila vodja urada tega sodišča Katja Slak. Na vprašanje, kako se konča večina prvostopenjskih sojenj, nam je odgovorila, da z obsodilno sodbo. »Obdolženci so praviloma prijeti z ilegalci, zaradi česar je dokazovanje lažje,« je dodala.
Po podatkih Mateje Jazbec je bilo lani na ljubljansko okrožno sodišče vloženih devet tovrstnih obtožb, letos pa do 22. avgusta dvajset, od tega je še nekončanih devet zadev. Večinoma gre za prednostne priporne zadeve. Na vprašanje, ali je dokazovanje težko, je odvrnila, da je o tem težko govoriti, ker je vsak primer specifičen. Tudi tu imajo težave s tolmači. »Za določene jezike jih je včasih težje zagotoviti oziroma jih je za določen jezik na razpolago manjše število,« je navedla Jazbečeva.
