Triinpetdesetletni dušni pastir Antonio Yao Shun je na posvetitvi, ki se je je udeležilo okoli 120 duhovnikov, postal škof Jining v kitajski Notranji Mongoliji po volji Pekinga in vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve, papeža Frančiška. V skladu z lani podpisanim začasnim sporazumom med Vatikanom in kitajsko vlado, ki ostaja strogo zaupen, naj bi posvetili sporazumno, a novico o tako imenovanem prvem skupnem škofovskem pastirju sicer razdeljenih kitajskih katolikov spremljajo določeni dvomi. Yao Shuna naj bi po nekaterih navedbah za škofa imenovale kitajske oblasti že po smrti predhodnika leta 2017, torej še pred podpisom omenjenega sporazuma.
Katoliški verniki razdeljeni med Peking in Vatikan
Od komunistične revolucije lahko verske organizacije na Kitajskem delujejo le z dovoljenjem države, ki je tamkajšnje katolike skušala spraviti pod okrilje domoljubnega katoliškega združenja in jih od Vatikana oddvojiti tudi z imenovanjem svojih verskih voditeljev. Verniki, zvesti rimskemu škofu, so skupaj s svojimi pastirji ostali v tako imenovani ilegalni cerkvi, Vatikan in Peking pa sta pristala v desetletja trajajočem sporu, ki ga bremeni tudi dejstvo, da je Sveti sedež edini z evropske celine, ki kot predstavnika Kitajcev priznava Republiko Kitajsko oziroma Tajvan.
Škofe, ki jih je postavil Peking, je iz Cerkve izključil že papež Pij v petdesetih letih prejšnjega stoletja, vernike, razdeljene med zveste domovini in Vatikanu, pa je v devetdesetih leti zmedlo še napotilo Janeza Pavla II., da lahko najvišji predstavniki tako imenovane ilegalne Katoliške cerkve na Kitajskem zaradi otežene logistike svoje dušne pastirje tudi v škofe posvečajo brez vnaprejšnjega papeževega dovoljenja in njegovo pritrditev pridobijo naknadno.
Sporazum ostaja tajen
Papež Benedikt XVI. je v pismu kitajskim vernikom leta 2007 to napotilo razveljavil, Frančišek pa skuša katolike na Kitajskem združiti s sporazumnim imenovanjem njihovih škofov. Lanski sporazum o tem je bil znotraj cerkvenih vrst tudi ostro kritiziran, med njegovimi najgorečnejšimi nasprotniki pa je še vedno hongkonški kardinal Joseph Zen, ki ga označuje za uničujočega za prave katolike na Kitajskem. Hongkong je sicer v skladu s svojim posebnim položajem izvzet tudi iz celinske državne ureditve pri določanju razmerij do verskih organizacij.
V skladu z začasnim sporazumom, ki sta ga septembra lani v Pekingu podpisala namestnik kitajskega zunanjega ministra Wang Chaoa in vatikanski podtajnik za meddržavne odnose Antoine Camilleri, naj bi se položaj katolikov po obojestranski oceni izboljšal. Vatikan ga je opisal kot »plod postopnega in vzajemnega zbliževanja« po »dolgem in previdnem pogajanju«, ki bo doživel še izboljšave. Kaj je v njem, ostaja skrivnost, je pa papež Frančišek po podpisu preklical izključitev sedmerice pekinških škofov iz Cerkve in potrdil njihovo imenovanje, izničil pa je tudi izključitev lani umrlega škofa domoljubnega katoliškega združenja. Nekateri menijo, da sporazum predvideva imenovanje škofov, ki ga bo opravil Peking, in njihovo posvetitev po papeževi privolitvi, kar naj bi se zgodilo v primeru Yao Shuna in v bližnji prihodnosti še drugih škofov, saj naj bi nanje čakali v tretjini od 98 kitajskih škofij zaradi nezasedenosti ali starosti sedanjih.
