Še lani je katedralo obiskalo 14 milijonov ljudi, 15. aprila pa jo je, zlasti z uničenjem večjega dela strehe in velikanskega podstrešja iz hrastovine, močno načel požar.
Ravno v ponedeljek so znova začeli dela za varovanje, da bi leta 2020 lahko začeli obnovo. Dela so 25. julija prekinili zaradi odločitve inšpekcije, da je prevelika količina svinčevega prahu škodljiva za zdravje delavcev. Že prej so na območju širše okolice, tudi v več šolah in vrtcih (svinec je nevaren zlasti za otroke), začeli izvajati razstrupljevanje.
Več strokovnjakov nasprotuje hitenju z obnovo, saj bo diagnoza znana šele prihodnje leto. Med drugim strokovnjakom za zdaj ni jasno niti to, ali bo močno načeta zgradba v prihodnjih letih sploh zdržala. Katedralo so gradili skoraj 200 let, od 12. do 14. stoletja, zato naj bi bilo sedanje hitenje toliko bolj nesmiselno. A za predsednika Emmanuela Macrona je pomembno, da bo obnova končana pred olimpijskimi igrami v Parizu leta 2024. V nadškofiji pa bil radi imeli v njej čim prej bogoslužje. Država je lastnik cerkev, Katoliška cerkev pa uporabnik, ne da bi morala za to plačati.
Strop bi se lahko sesul
Zdaj za tiste, ki bodo delali v poškodovani katedrali, obstaja nevarnost, da bi se nanje zrušil obokani strop. Pri gašenju je voda oslabila trdnost zgradbe, huda poletna vročina pa je še dodatno načela malto, zato lahko iz stropa padejo kamni. Sesutje stropa bi lahko povzročil padec kamnov, ki držijo skupaj strukturo oboka. Kot pri podiranju domin bi lahko prišlo do verižne reakcije na vsem obokanem stropu.
Poskrbeti je treba za varnost tistih, ki bodo delali v katedrali. Ne le zaradi velike količine svinčevega prahu, ampak tudi zaradi nevarnosti, da bi se porušil obokani strop. Med drugim bi bilo treba preveriti, ali ne bo tudi veter imel dolgoročno uničujočega učinka. Prav tako je treba poskrbeti za alarmni sistem v primeru zrušitve in za možnost, da se navzoči v zgradbi in na delovnih odrih varno in hitro umaknejo. Pravzaprav bi bilo treba za vsak kamen v katedrali preveriti, ali bo zdržal ali ne. Čez nekaj mesecev bi lahko katedralo še dodatno prizadela zmrzal, saj je v kamnih še vedno voda.
Morda bo treba celo podreti ves obokani strop in ga povsem na novo zgraditi. Pojavljajo se celo zahteve, naj se to naredi za vso katedralo, tako da ne bo ostal niti kamen na kamnu, preden se bo začela obnova.
Donacije kapljajo počasi
Problem pri obnovi, ki naj bi stala okoli 700 milijonov evrov, je tudi, da je za zdaj od vseh, ki so ponudili finančno pomoč, kot so naftni gigant Total (100 milijonov evrov), pariška mestna oblast (50 milijonov evrov) in zlasti francoski milijarderji, prišlo samo 12 odstotkov denarja, to je 90 milijonov evrov. Nihče od velikih mecenov obnove običajno ne nakaže vsega obljubljenega zneska že od vsega začetka, ampak postopoma, ko se dela izvajajo. Vendar meceni zdaj večinoma pogojujejo finančna nakazila s tem, da bo obnovljena katedrala prav takšna, kot je bila pred požarom, glede česar poteka med arhitekti in drugimi strokovnjaki ostra polemika. Številna francoska mesta so preklicala obljubo o več deset milijonih evrov pomoči za katedralo, potem ko so njihovi prebivalci na mestne oblasti izvedli pritisk z očitkom, da je treba najprej restavrirati cerkve v njihovih mestih. Lokalne oblasti več mest so nenadoma opazile, da imajo svoje znamenite cerkve, za katere je treba poskrbeti. V vsej Franciji je okoli pet tisoč cerkev častitljive starosti, ki so v zelo slabem stanju, od tega jih je vsaj sto v Parizu.
