To je delno res, treba pa je vedeti, da se na trgu, potem ko se je leta 2008 odprla prva kraft pivovarna Humanfish, naslednja štiri leta ni zgodilo praktično nič. Ko smo leta 2015 prišli na trg s tektonikom, smo bili šele peta ali šesta kraft pivovarna. Danes je po nekaterih podatkih kraft pivovarn okrog 70, nekateri trdijo, da celo sto, ampak ti štejejo zraven še pivovarne iz prvega vala v osemdesetih letih, kjer je šlo za gostilne in pivnice, v katerih so sami varili svoje pivo. Če govorimo o kriteriju, da je kraft pivovar tisti, ki se preživlja zgolj s varjenjem piva, je pivovarn bistveno manj. Če ima nekdo doma stolitrsko pivovarno, živi pri starših in v garaži vari pivo ali pa hodi v službo in v prostem času vari pivo, ga seveda lahko uvrstimo med kraft pivovarne, ampak po mojem mnenju gre v tem primeru bolj za hobi kot pivovarski posel.
Po eni strani se kraft piva izdela manj kot dva odstotka, po drugi je slovenski trg že dokaj zasičen s slovenskimi blagovnimi znamkami kraft piv.Pri nas je še vedno veliko, če malce karikiram, »vernikov«, ki jih ne zanima nič drugega razen tega, kar so pili že njihovi starši. To pa sta union in laško.
Ampak po drugi strani bi se trg kraft piv v Sloveniji še moral razvijati, če je evropsko povprečje tam nekje okrog pet, šest odstotkov, v ZDA celo 15.Prostora je še veliko. Do enega odstotka proizvedenega kratf piva smo v Sloveniji prišli zelo hitro, potem se je vse skupaj malce ustavilo. Ampak to je povsem normalen proces. V Italiji so potrebovali dvajset let, da so prišli na pet odstotkov. Pri nas tisti, ki ne marajo industrijskih piv, tako in tako pijejo kraft piva. Zdaj bo treba prepričati še tiste, ki teh piv ne poznajo. To je najbolj opazno na festivalih kraft piv, ko se ljudje čudijo, da resnično obstajajo tudi slovenska piva, ki niso union ali laško. Ampak na festivalih so takšni redki, večina je tistih, ki ta piva že poznajo, tako da na tak način prepričujemo že prepričane. Navaditi ljudi, ki tradicionalno prisegajo na določene znamke, je težko, sploh če nimaš za seboj oglaševalske industrije, kot jo imajo veliki koncerni.
Na začetku se je proizvodnja kraft piv popolnoma odmaknila od tradicije lagerjev, danes praktično ni kraft pivovarne, ki ne proizvaja lagerja.V Sloveniji smo bili navajeni na nemško-češko tradicijo lagerjev, nato so se pojavili ameriški, angleški pa tudi belgijski stili, kot so ale, pale ale…, ki imajo več okusa, več arome, kar je na začetku ljudi navdušilo. Vendar se teh močnejših okusov hitreje naveličaš, čeprav so dobri. Lager je na neki način bolj piten, vsebuje manj alkohola in lahko jih spiješ več, kar je pri nas v navadi. Na svetovnem trgu se kljub vsemu proda največ piva stila lager, zato se moramo temu na neki način prilagoditi, pa tudi vsem nam kraft pivovarjem proizvodnja lagerja predstavlja izziv, ker je proizvodnja tega stila piva veliko bolj kompleksna kot proizvodnja piva tipa ale.
Čeprav se kraft piva proizvede malo, se zdi, da je kraft scena v Sloveniji postala tako močna, da je tudi Heineken oziroma sta Union in Laško začela variti nekonvencionalna piva. Kot da ste kraft pivovarji postali konkurenca velikim koncernom…Če so se na začetku veliki koncerni po vsem svetu delali norca iz kraft pivovarn, so vseeno ugotovili, da tudi teh nekaj odstotkov zvarjenega piva odteka iz njihovih mrež. In so hitro pristavili svoj lonček, ker je njihovo osnovno vodilo dobiček. Na globalnem trgu kraft scena vseeno ni zanemarljiva, zato so tudi že veliki koncerni začeli kupovati kraft pivovarne, da širijo svoj tržni delež. Ampak tukaj govorimo o kraft pivovarnah, ki so velike kot na primer Union. Tiste z nekaj tisoč litri proizvedenega piva jih ne zanimajo.
Ljubitelji kraft piva so na neki način ortodoksno konservativni. Tudi vas so nekako začeli zavračati, ker ste za določene serije piva najeli proizvodnjo Pivovarne Union.V Tektoniku se pivovarstva nismo lotili ljubiteljsko, ampak zaradi posla. Že leta 2015, ko smo odprli pivovarno, smo vse pivo prodajali prek distributerja, nikoli nismo sami trkali na vrata trgovcev ali gostincev. Ko smo se pojavili na policah kakšnega trgovca, so nam nekateri začeli očitati, da sploh nismo prava kraft pivovarna, dve leti zatem pa so na istih trgovskih policah tudi tisti, ki so bili prej najglasnejši. Tektonik ne vari svojega piva v Unionu, ampak smo dobili povpraševanje trgovca za precej veliko naročilo, za katero nismo imeli dovolj lastnih zmogljivosti. Obrnili smo se na najbližjega soseda, Pivovarno Union, in se z njim dogovorili, da pri njem zvarimo pivo, ki je bilo narejeno po naši recepturi in iz naših sestavin. Nismo pa fizično mešali sami oziroma pritiskali na gumbe računalnika, ker je tam tehnologija povsem drugačna kot pri nas in povsem avtomatizirana. Pri nas še vedno delamo z lopato in v gumijastih škornjih, čeprav imamo tehnološko precej napredno proizvodnjo.
Nekaj podobnega se je dogajalo s pločevinkami. Tisti kraft pivovarji, ki so pivo polnili v pločevinke, so bili deležni vsesplošnega zgražanja. Zdaj je vse več kraft piv že v pločevinkah.V ZDA so že šli skozi vse to. Ko so prvi začeli polniti pivo v pločevinke, so zapriseženi kraftarji protestirali. Ampak pločevinka je za pivo praktično idealna embalaža. Ni prepustna za zrak in svetlobo, kar je pri hrambi piva ključnega pomena. Na neki način so pločevinke embalaža prihodnosti, saj se jih da reciklirati, edino epoksi premaz, ki varuje pijačo pred stikom z aluminijem, je dovzeten na kislino. Ampak tudi tukaj se bo tehnologija premazov nedvomno še razvijala.
Vaš glavni trg je Slovenija. Je preboj na tuje trge mogoč?Zanimanja je več kot povpraševanja. Dobivamo veliko prošenj od raznih trgovcev ali gostincev, da jim pošljemo kakšen zaboj piva, ki pa večinoma niso resni. Raje bi imeli zastonj pivo. Za preboj na tuje trge nimamo dovolj velike proizvodnje. Nekaj malega smo sicer prodali, ampak šlo je bolj za naključje kot za kaj drugega.
Koliko različnih piv ste pravzaprav dali na trg v teh štirih letih?Imamo piva, ki so na trgu, in piva tako imenovane odprte lige, ki so zvarjena v majhnih ali celo eksperimentalnih serijah in se iz njih morda razvije pivo, ki bo šlo tudi dejansko na trg v steklenici z etiketo. Če seštejem vse skupaj, je bilo okrog trideset različnih piv.
Tudi na kraft pivski sceni se okusi spreminjajo in se ustvarjajo novi trendi. Se prilagajate trgu?Delno že, ker z enim očesom vseskozi spremljamo, kaj se dogaja na trgu. Vendar so nekaj želje, nekaj pa zmožnosti proizvodnje.
