Ves čas ji je govoril, da ima močnejše karte. In višal stavo. Res je vsa leta krotil vžige in požarčke, a na koncu se je izkazalo, da je imela kemija precej močnejše karte – samovžig. Dokazala mu je, da slabo obvlada določene tehnologije, da mu potrjen požarni red in podeljeno okoljevarstveno dovoljenje nič ne pomagata. Niti podeljeni EMAS (okoljska odličnost) ne, ki ga je vrgel na mizo. Vsi trije papirji so zgoreli.
Razvalino podjetja je poskušal skrpati nazaj, takoj uvedel dežurno varovanje 24 ur in s tem priznal, da ga je katastrofalno polomil, ker tega ni bilo ob osmih zvečer, ko je zagorelo. Ni bilo nikogar, ki bi ustavil kemijski proces gorenja, star milijone let, dokler se ga je še dalo hitro ustaviti. In ne samo to, šele izjemen požar je razgalil še druge slabe karte – ni bilo predelnih sten, s katerimi preprečiš širjenje požara, ki so obvezne za razdelitev gorljivih materialov na manjše količine. In jih je takoj začel postavljati. Prepozno. Kemija je odkrila goljufanje s kartami. Če bi omejitve obstajale, se požar ne bi mogel razširiti na hudo gorljivo bližnjo okolico, saj je samovžig nastal v velikem, globokem jeklenem kesonu, ki se uporablja za odvoz odpadkov. Ogenj bi se ustavil, zmanjkalo bi mu hrane. Ne, to ni biti »pameten po bitki«. Ne glede na to, da s kemijo ne smeš voditi bitk. Vse to je ob tisočih tonah gorljivih in tudi nevarnih odpadkov obvezen del najboljših tehnik (BAT), kot so uveljavljene v Evropi.
Kaj zdaj? V vsakem primeru preselitev zdajšnje dejavnosti. Seveda ne z enako, nedodelano tehnologijo, ki povzroča vžige in požare. Nobenega pokra več. Najprej mora to spremeniti in potrditi v novem okoljevarstvenem dovoljenju in v novem požarnem redu. Možnost druge lokacije se kaže v Ljubljani, nekje ob Cesti dveh cesarjev, verjetno je še kaj prostora. Tam okrog je že Snaga pa tudi Gorenje Surovina, torej drugo podobno podjetje Gorenja. Naj se zmenijo. Je ob avtocesti, še bolj centralno glede na Slovenijo, kot je Vrhnika, za stotine ton odpadkov in njihovo predelavo in recikliranje oziroma kroženje.
Na obstoječi lokaciji pa naj izvaja samo še čiste dejavnosti, s katerimi je menda tudi začel: razstavljanje elektronske in električne opreme. In nobene kemije več. Zastor je padel.
Tomaž Ogrin, Ljubljana