Ljubljanski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki na sojenju v zadevi Hypo zastopa obtoženega Božidarja Špana, je bil v začetku poletja na ustavnem sodišču uspešen z ustavno pritožbo, s katero je dosegel razveljavitev kazni, ki mu jo je izrekel sodnik Srečko Škerbec. Na podlagi odločitve ustavnega sodišča je zahteval izločitev sodnika, vendar je bil pri tem neuspešen. Na sojenju nekdanjemu predsedniku uprave Hypo Alpe Adria Bank Božidarju Španu, Andreju Oblaku, Antonu Romihu in Andreju Potočniku (prav tako nekdanji vodilni v skupini Hypo) zaradi spornih poslov izpred več kot desetih let je obramba že kar trinajstkrat zahtevala izločitev sodnika, njihove zahteve pa so bile zavržene ali zavrnjene.
Trije sklepi, vsi razveljavljeni
Sodišče je po drugi strani obrambo že trikrat kaznovalo. Ker so zagovorniki ob eni od zahtev za sodnikovo izločitev navedli očitke, da sodnik »skriva pomembne dokaze« in »laže o pomembnih okoliščinah«, je sodišče tri odvetnike kaznovalo s po 1500 evri in enega z 2600 evri kazni. Zaradi ne dovolj hitrega dvigovanja sodne pošte (čeprav v mejah predpisanega roka) je tri odvetnike kaznovalo s 1500 evri. Obramba se je na kazni pritožila in bila uspešna.
»Do zdaj je sodišče izdalo tri sklepe o denarnem kaznovanju zagovornikov, ki so bili razveljavljeni,« so nam potrdili na ljubljanskem sodišču. Nazadnje je z ustavno pritožbo razveljavitev kazni dosegel odvetnik Kovačič Mlinar. »Ni mogoče sklepati, da je bilo pritožnikovo ravnanje takšno, da je očitno merilo na zavlačevanje postopka. Pritožnik namreč glede na časovni potek dogodkov, zlasti pa glede na dejstvo, da je predsednik senata odredil vabljenje na glavno obravnavo še pred odločitvijo o njegovi izločitvi, ni mogel razumno pričakovati, da je v zadevi razpisan narok, saj predsedniku senata zakon o kazenskem postopku prepoveduje opravljanje vsakega nadaljnjega dela v zadevi, dokler ni odločeno o njegovi izločitvi,« so ustavni sodniki pritrdili obrambi. Po uspehu na ustavnem sodišču je odvetnik ponovno zahteval izločitev sodnika, vendar tudi tokrat neuspešno.
Tožilstvo četverico preganja zaradi domnevnih nezakonitosti v Hypu. Oblak naj bi v ptujskem projektu kot direktor dveh hčerinskih družb kupil dva kompleksa zemljišč, družba pa naj bi pri nadaljnji prodaji domnevno neupravičeno zaslužila 3,9 milijona evrov. Sporna sta tudi nakup in financiranje zemljišč v Trzinu, ki naj bi bila prodana za 2,4 milijona evrov več, kot je znašala kupnina, denar pa je bil nakazan družbi v Liechtensteinu.
Obtoženi naj bi z neupravičeno pridobljenimi 6,3 milijona evrov kupili družbo Gino, ki je sodelovala pri gradnji kampusa za Bežigradom, in jo nazadnje za 22 milijonov evrov prodali Vegradu, pri čemer naj bi 14 milijonov evrov potovalo v liechtensteinske in luksemburške družbe, vsak od obtoženih pa naj bi prejel okoli dva milijona evrov. Četverica se že od začetka zagovarja kot nedolžna, krivdo pa je priznala nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak.
Napaka v preiskavi in zdravstvena opravičila
Na sojenju se je začelo zapletati, ko se je razkrila napaka v sodni preiskavi. Sodišče zaposlenih v luksemburški odvetniški pisarni tedaj pred zaslišanjem ni ustrezno poučilo o njihovih pravicah, obramba pa je nato izločila več dokazov, ki so se nanašali na to zaslišanje. Ker je bil že seznanjen z izločenimi dokazi, je obramba terjala tudi izločitev senata, a ni uspela.
Odločanje o izločitvi dokazov in senata je bilo dolgotrajno, tako da se je moralo sojenje vmes celo začeti od začetka. K temu so pripomogla tudi zdravstvena opravičila (Andrej Potočnik je na dan naroka zjutraj sporočil, da je s krvnim tlakom prek 200 padel v nezavest in moral na urgenco, Špan je okreval po operaciji noge, Romihu pa se je poslabšalo psihično zdravje), ponovni začetek sojenja pa je poskrbel za to, da je vmes potekel rok zavarovanja premoženja obtoženih, ki lahko tako že nekaj časa z njim ponovno neomejeno razpolagajo.
Sodišče je sojenje Španu, ki je moral v času sojenja na operacijo in v zdravilišče, že nekajkrat ločilo od sojenja preostalim trem obtoženim in ga nato spet priključilo, sodnik Škerbec pa je navzočnost Špana na enem od narokov poskušal zagotoviti tudi s pomočjo videokonference iz zdravilišča. Kajti grozilo je, da se bo za Špana sojenje ponovno moralo začeti znova. Obramba je videokonferenco izpodbijala kot nezakonito, sodnik pa je nazadnje narok opravil v Španovi nenavzočnosti, kar je obramba označila za sporno.
Na sodišču pojasnjujejo, da kazniva dejanja zoper obtožene zastarajo decembra 2025. Na prvi pogled se zdi časa še več kot dovolj. Toda ob upoštevanju številnih procesnih zapletov, ki jih bo obramba v primeru obsodilne sodbe zagotovo izpodbijala do zadnje možne instance, se zdi končni sodni epilog še zelo daleč.
