Slikar in večmedijski umetnik Zmago Modic (1953), ki je preminil v ponedeljek, je slikarstvo študiral v Ljubljani, kjer je tudi živel in delal. Z njim je nepričakovano odšel tudi eden od legendarnih duhov Stare Ljubljane, Modic se je namreč v misli širše javnosti zasidral kot avtor projekta Področje lastnega vremena, v katerem je iz pipice nad Prešernovim trgom skoraj vsako poletje z osvežujočo prho bodril pregrete Ljubljančane. Še bolj pa je bil Modic prisoten v vsakdanu tukajšnjih prebivalcev ob izteku starega in vstopu v novo leto, dolga leta je bil namreč dežurni okraševalec mestnega jedra. S praznično okrasitvijo je slavnostno kuliso vsako leto pričaral na drugo temo, lanska je bila, kot se zdi, še posebno polemična. Pareča se jelen in košuta, ki sta visela iznad Ljubljanice ob Šuštarskem mostu, nista doživela niti prižiga lučk v začetku decembra. »Gre za nadgradnjo ideje Vesoljna Ljubljana in teme življenja oziroma predvsem letos tudi spočetja. Ne brezmadežnega, ker sem na Šuštarskem mostu upodobil jelena, ki koitira s košuto, in bodo kot posledica nastale košutke in jelenčki,« je takrat avtor srborito pojasnil osnovno idejo. Menjavo z novo instalacijo, dvema amebama, je kljub temu opravil sam.
Odmevne so bile tudi njegove vztrajne umetniške instalacije ob Dnevu zemlje, likovne postavitve za otroke, pa upodabljanje glasbenih dogodkov, denimo koncertov Slovenske filharmonije in mariborske opere, v živo. Več kot štirideset let je Modic vodil tudi svojo umetniško šolo na prostem, na ljubljanskih ulicah so tako mladim slikarjem praviloma pozirali goli modeli. Šolo je Modic ustanovil iz upora proti togemu sistemu izobraževanja, njegovo pedagoško vodilo pa je bilo, da se ohranja osebnost posameznika. »Da se avtorja podpre, da se najde kvaliteto v njem in se to goji. Neizmerno uživam, če človeku uspe. Uspeh pa je, če je človek srečen, ko prepoznava lastna hotenja, da ima možnost izpovedi, pripovedi, komunikacije,« je povedal pred leti.
