Državni tožilec se je dolžan odzvati na medijske objave

Vezano na to zadevo mi je tudi ministrstvo za pravosodje oziroma njihov sektor za pravosodno upravo 19. februarja podal pisni odgovor, kjer med drugim piše: »Glede na vsebino izpostavljene določbe 16. člena ZKGP lahko ocenimo, da zakon ne določa, v kakšni obliki mora do državnega tožilca 'priti glas o kaznivem dejanju', podajamo le neobvezujoče mnenje, saj so za razlago določb zakonov v konkretnih zadevah pristojna sodišča in drugi pristojni organi.« Poslanka Ljudmila Novak pa mi je 28. marca posredovala pisni odgovor ministrice za pravosodje Andreje Katič, za katerega sem poslanki podal pisno pobudo. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je odgovorila: »Ministrstvo za pravosodje je v zvezi z vprašanjem naslovilo za posredovanje elementov za odgovor na poslansko vprašanje tudi na vrhovno državno tožilstvo RS, ki je navedlo, da je državni tožilec, ki za dejansko stanje z zakonskimi znaki kaznivega dejanja in posledično za sume storitve kaznivega dejanja izve iz medijskih objav, seveda dolžan sprožiti ustrezne postopke pregona, vendar pa… ne smejo reagirati na vsakršno… obvestilo ali podatek, ki ni podprt z zadostno verodostojnostjo.«

Mnenje ministrice torej je, da je po zakonu tožilec dolžan tudi za sume, ki jih izve iz medijev, sprožiti postopke pregona. Pismena ovadba torej ni obvezna. Meni tudi, da je zakonska ureditev tega področja ustrezna. Ministrstvo za javno upravo je res prekinilo pogodbo s podjetjema, ki sta oškodovali čistilke, ni pa podalo prijave suma storitve kaznivega dejanja. Težko pa je razumeti, da tožilci celo po predstavitvi primera v televizijskem Tedniku in po pisanju tiska, tokrat Dnevnika, niso sami pričeli obravnavati primera »čistilk brez plač in prispevkov«. Šele po objavi vprašanja, ali se ni državni tožilec dolžan odzvati tudi na objave v medijih, je tožilstvo v Dnevniku sporočilo: »Državni tožilec se je sicer dolžan odzvati na glas o sumu storitve kaznivega dejanja, za kar štejemo pismo gospoda Mihiča, zato je vrhovno državno tožilstvo RS zadevo odstopilo pristojnemu državnemu tožilstvu.« Generalni državni tožilec Drago Šketa pa je dejal: »Jasno je, da pravosodni organi v javnomnenjskih raziskavah precej nizko kotirajo. Ne le strokovna, tudi laična javnost bi morala dobiti več informacij o posameznih primerih, delovanju tožilstva. Delavci so podvrženi malodane sužnjelastniškim razmerjem. Zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? To vprašanje je treba urediti.«

Kdo je torej dolžan to urediti? Kdaj bo državno tožilstvo seznanilo javnost o epilogu vsaj te zadeve?