Luka Mezgec druge priložnosti za etapno zmago na španski Vuelti ni izkoristil. Na zadnjih sto metrih se ni zmogel izstreliti kot raketa, kot mu je to uspelo v ponedeljek, ko je obžaloval zgolj tretje mesto. »Znotraj zadnjega kilometra sem moral nadoknaditi preveč, da sem si privozil dobro izhodišče. Namesto enega sem moral narediti dva sprinta in pokuril preveč moči. Za konec nisem imel več dovolj močnih nog,« je priznal. Slavo dneva so pobrale močnejše ekipe.
»Fabio Jakobsen je imel perfektno pomoč 'leadouta' Argentinca Richezeja in je zasluženo zmagal,« je Mezgec polaskal belgijski zasedbi Deceuninck-Quick.Step, ki je z 22-letnim nizozemskim prvakom nadaljevala sloves najbolj zmagovalne ekipe sezone s 57 zmagami. Le centimeter je zaostal Irec Sam Bennett (Bora), ki je z 12 zmagami na vrhu seznama zmagovalcev sezone med posamezniki, njegova Bora Hansgrohe je druga po zmagah (43), sledi Rogličeva Jumbo Visma (41). Mezgec še kako dobro ve, kako pomembno vlogo ima »lead-out«, kot imenujejo zadnjega moža sprinterskega vlaka, potem ko je zadnja leta opravljal to vlogo v avstralski ekipi. Zdaj se znova prilagaja na vlogo moža odločitve. Pravi, da znova dobiva tisti občutek, ko zaključek odpelje preko sebe in iztisne odstotek več, kar je med svetovno elito veliko. Drži se filozofije, da ob vsem tveganju edino zmaga šteje. Ko je spoznal, da ne bo kos Jakobsenu ali Bennettu, zadnje metre ni več zmogel vrteti pedal na skrajnji meji. »Ko spoznaš, da ne boš zmagal, vse postane še težje.« Na letošnji Vuelti sprinterjem sicer ne napovedujejo večjega števila priložnosti. »Že danes bomo gledali za Primožem in Tadejem,« se Mezgec navijaško veseli prve gorske etape.
Čeprav je bila z višinskimi metri to ena lažjih etap, ni bilo nikomur lahko, tako da je Irec Nicolas Roche (Sunweb) brez težav obdržal rdečo majico. Na izpostavljenih ravninskih odsekih so nekatere ekipe, pred EF Education z Rigobertom Uranom, v vetru poskušale presenetiti rep kolone. Škode razen utrujenosti, ki je prevzela tudi sprinterje, niso naredili. Predvsem Jumbo Visma s Primožem Rogličem in njegovim »varnostnikom« Tonyjem Martinom je bila vedno spredaj na preži. Vožnja za odliko. Žal je sredi dneva stopil s kolesa Steven Kruijswijk. Bolečine v kolenu po sobotnem padcu v moštvenem kronometru Rogličev sokapetan ni mogel več trpeti. Izguba odličnega hribolazca, ki bi bil lahko že jutri na ciljnem vzponu na Javalambre odlična podpora, bo zagotovo povzročila hudo vrzel. Zasavec, ki je trenutno na skupnem šestem mestu, 35 sekund za Ircem, je bil ob dva najmočnejša pomočnika že na italijanskem Giru. Tretji s Toura je bil napol v solzah: »Seveda mi je hudo, ker moram na tak način končati Vuelto. Sploh ker smo tu z zelo močno ekipo in visokimi ambicijami. Upam, da jim bo uspelo tudi brez mene.«
Dolg ciljni vzpon do observatorija na 1940 metrih, podoben slovenskemu Mangartu, na katerega z veliko optimizma čakata tudi Roglič in Tadej Pogačar, bo prvi test za najboljše hribolazce. Pomembnejšo vlogo pa bosta imela tudi Domen Novak in Luka Pibernik.
