Med državama, ki sta pomembni gospodarski partnerici, ni večjih odprtih vprašanj, sta po pogovorih v Palači Srbije v Beogradu poudarila premier Marjan Šarec in premierka Ana Brnabić. Po Šarčevih besedah je kmalu pričakovati povečanje blagovne izmenjave, kar je »za nas velikega pomena«, izkoristiti pa je treba tudi priložnosti v gospodarstvu in turizmu.
Slovenija je močna podpornica širitve EU na zahodni Balkan in bo širitev še naprej podpirala, je zagotovil Šarec in ocenil, da si Srbija to zasluži. Zaveda pa se, da je še veliko odprtih vprašanj. V EU »trenutno klima res ni najbolj naklonjena širitvi, vendar Slovenija ne glede na to vztraja, da se bo o tem treba začeti pogovarjati«, je dejal. Pri tem je poudaril, da je širitev dolgotrajen proces, ki zahteva izvedbo reform, za te pa je potrebna tudi spodbuda.
Različna stališča o Kosovu
V pogovorih so se dotaknili tudi zastalega dialoga o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino. Ta je prekinjen že od novembra, ko je Kosovo uvedlo 100-odstotne carine na srbsko blago. Brnabićeva se je Šarcu zahvalila za jasno stališče, da odločitev Prištine o uvedbi carin ne prispeva k stabilnosti v regiji in da je treba to odločitev spremeniti.
Slovenija in Srbija imata sicer glede priznanja neodvisnosti Kosova različni stališči, je spomnila srbska premierka. Pri tem je poudarila, da Srbija razume in spoštuje stališče Ljubljane, pomembno za Beograd pa je, da tudi Slovenija razume stališče Srbije in da razume, da Priština ni niti stabilna niti predvidljiva partnerica. To je pokazala ne le s carinami, ampak tudi s tem, da odločitev predstavlja neposredno kršitev sporazuma CEFTA in sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z EU, je dejala.
Septembra bo začel veljati sporazum o zaposlovanju srbskih delavcev v Sloveniji. Na vprašanje o tem je Brnabićeva odgovorila, da ne pričakuje, da bo ta povzročil velik odliv delovne sile iz Srbije. S tem sporazumom naj bi zagotovili predvsem varnost delavcev v Sloveniji, je dejala.
Premierja Šarca sta danes v Beogradu sprejela tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in predsednica parlamenta Maja Gojković, sestal pa se je tudi s Slovenci, ki živijo oziroma delujejo v Srbiji.
Naša najpomembnejša trgovinska partnerica v regiji
Blagovna menjava med Slovenijo in Srbijo se je lani povečala za 13 odstotkov na 1,52 milijarde evrov, kar prestavlja 2,4 odstotka celotne blagovne menjave Slovenije s tujino. To Srbijo uvršča na deseto mesto zunanjetrgovinskih partneric Slovenije, medtem ko je v regiji jugovzhodne Evrope najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica, so pojasnili na zunanjem ministrstvu. Naraščajoči trend obstaja tudi pri storitvah. Po podatkih Slovenije je leta 2018 obseg storitvene bilateralne menjave znašal 324,4 milijona evrov, kar v primerjavi z letom 2017 predstavlja skoraj 11-odstotno rast. Izvoz storitev, kjer prevladujejo predvsem potovanja in transport, je znašal 174,5 milijona evrov.
V Srbiji je registriranih čez 1500 slovenskih podjetij (od teh je aktivnih približno 800. Po podatkih Banke Slovenije je bila Srbija od leta 2003 do konca leta 2018 (z izjemo leta 2008, ko je bila na prvem mestu) takoj za Hrvaško druga največja prejemnica slovenskih neposrednih naložb. Te so konec leta 2018 znašale 963,1 milijona evrov, kar je bilo malenkost več kot leto pred tem. Vrednost slovenskih naložb v Srbiji predstavlja 16 odstotkov vseh naložb Slovenije v tujini. Do konca lanskega leta pa so srbska podjetja v Sloveniji vložila 172,3 milijona evrov, kar znaša 1,1 odstotka vseh tujih vlaganj.
Plačilna nedisciplina
Ključni motivi za vlaganja v Srbiji, kjer slovenska podjetja zaposlujejo okoli 25.000 delavcev, so še vedno vezani na razmeroma ugodno poslovno okolje, kot so izobražena, a ne predraga delovna sila, lažji dostop do tretjih trgov (prostotrgovinski sporazumi s tretjimi državami, predvsem z Rusijo in Turčijo), sorazmerno ugodna davčna zakonodaja, občasne investicijske podpore, v zadnjem času pa je spodbudna tudi gospodarska rast, so povedali na zunanjem ministrstvu.
