Potem ko so v soboto neurje, strele (ena je povzročila izpad vse elektrike na stadionu, da uradni napovedovalec po ozvočenju sploh ni mogel obvestiti gledalcev o preložitvi tekme) in poplavljeno igrišče preprečili tekmo zadnjih Domžal in vodilnega Aluminija, so bile danes razmere z izjemo soparnega vremena po nevihti idealne za igro. Obe ekipi sta v tekmo vstopili predvsem z načrtom, da ne prejmeta gola, zato sta se 20 minut žogali med obema kazenskima prostoroma. Ko pa je Aluminij v 24. minuti prvič resneje pogledal proti golu Domžal, je tudi povedel. Večino dela je s prodorom opravil razigrani Jure Matjašič, Nikola Leko, ki je odločil že derbi z Olimpijo, pa je z golom potrdil dobro strelsko formo. Aluminij se je po vodstvu znašel v zanj značilni coni udobja, saj se v obrambnih okopih počuti kot riba v vodi. S hitrimi prehodi v napad je sejal paniko v domačih vrstah, v katerih je bil najboljši vratar Ajdin Mulalić. Domžale, katerih igralci so psihično povsem na tleh in brez samozavesti, so skušale napadati, a so bili do konca prvega polčasa v zaključku akcij brez ideje – predvsem na račun slabe forme prvega zvezdnika Ibričića – kako z zadnjo podajo ali potezo več ogroziti gol Aluminija, v katerem je bil rezervist Matija Kovačić, saj je Luka Janžeković poškodovan.

Domžale so se v drugem polčasu odločno pognale v lov za izenačenjem, a žoga v četrt ure dolgem obleganju gola Aluminija ob strelih Podlogarja, Ibričića, estonskega reprezentanta Sappinena in Gnezda Čerina nikakor ni hotela v gol. Ko je pritisk pojenjal, je Aluminij imel priložnosti za drugi gol, saj je dvakrat stresel okvir gola. V trenutkih, ko je vse kazalo na zmago Aluminija, je Jakšić igral z roko v kazenskem prostoru, enajstmetrovko pa je v gol za zasluženo izenačenje hladnokrvno spremenil Ibričić. »Žal zaradi preslabe kakovosti v zaključku napadov že v prvem polčasu nismo realizirali lepih priložnosti, da bi povedli. V drugem polčasu smo šli na glavo na silo s predložki. Zadovoljen sem z agresijo in dinamiko v drugem polčasu, v prvem pa smo bili zelo boječi, saj so fantje v krču. A glede na izkušnje bi ta pritisk morali vzdržati. Forme v napadu ni, saj ne zadenemo gola s treh, štirih metrov. Sreča nam je popolnoma obrnila hrbet. Niti ena situacija se ne obrne v naš prid in čaka nas krizna sezona, v kateri bo treba na vsaki tekmi dati 120 odstotkov, da se bomo prebili z zadnjega mesta,« je povedal trener Domžal Simon Rožman.

Tekma je bila še ena učna ura obrambne taktike, ki je postala zaščitni znak Aluminija. Tudi ko jih je tekmec stisnil pred gol, ni bilo nobene panike, ampak so mirno in inteligentno odbijali napade. Kako trden je obrambni blok Aluminija, razkrije podatek, da je imel kljub večji posesti žoge Domžal vratar Mulalić več obramb (7) kot gostujoči Kovačić (3). »Po prikazanem bi si morda zaslužili več, a ker smo prejeli gol, je delitev točk realna. Škoda, da je moj strel končal v prečki. Iz tedna v teden, ko ne izgubimo tekme, je lažje, ker tako vemo, da smo na pravi poti,« je povedal vezist Aluminija Matic Vrbanec.

Vrstni red: Aluminij 15, Olimpija 14, Celje in Mura (–1) po 12, Tabor Sežana 10, Maribor 9, Triglav 6, Bravo 5, Rudar 4, Domžale (–1) 3.