Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob današnjem zaključku vrha G7 v Biarritzu razkril svojo zakulisno diplomacijo za zmanjšanje napetosti z Iranom in na sklepni tiskovni konferenci izrazil upanje, da bi se predsednika ZDA in Irana Donald Trump in Hasan Rohani lahko sestala morda že v nekaj tednih. Dejal je, da so vzpostavljeni pogoji za srečanje in da bi lahko prišlo tudi do dogovora o iranskem jedrskem programu, da pa je vse še na zelo trhlih nogah. Trump je dejal, da je »ob primernih okoliščinah« pripravljen na takšno srečanje.
Srečanje Trumpa in Rohanija bi bilo prvo srečanje voditeljev teh držav po letu 1977 ter prelomno na podoben način kot Trumpovo srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Državi nimata diplomatskih stikov od iranske revolucije leta 1979. Trumpov predhodnik Barack Obama se z Rohanijem ni srečal, čeprav sta državi pod njim skupaj s še petimi drugimi sklenili jedrski sporazum, sta se pa pogovarjala po telefonu. Priložnost za srečanje se ponuja ob robu splošne razprave v generalni skupščini OZN, ki se začne 24. septembra in na kateri bosta tako Trump kot Rohani. Je pa Macron namignil tudi, da bi morebitno srečanje lahko gostila Francija.
Rohani je v ponedeljek dejal, da »ne bom okleval s srečanjem z osebo, če vem, da lahko to reši težave moje države, kajti prvo načelo so nacionalni interesi«.
Korenčki za Teheran
Da se na vrhu dogaja nekaj v zvezi z Iranom, je bilo jasno že, ko je Macron tja nepričakovano povabil iranskega zunanjega ministra Džavada Zarifa. Macron je danes povedal, da je s tem prej seznanil Trumpa, ki se z Zarifom sicer ni srečal.
Ameriški predsednik je danes ob koncu vrha dejal, da si ne prizadeva za spremembo iranskega režima, da pa bi rad dosegel tri stvari: da Iran ne bi imel jedrskega orožja, da ne bi imel balističnih raket in da bi pristal na časovno daljše omejitve svojega jedrskega programa od tistih, ki so zapisane v jedrskem sporazumu iz leta 2015. Ta se ne dotika vprašanja balističnih raket.
Od spoštovanja tega sporazuma je Trump lani odstopil s trditvijo, da je slab, in znova uvedel sankcije proti Iranu, ki je zato tudi sam začel opuščati svoje obveznosti iz sporazuma. Zaostritev se je letos stopnjevala z incidenti v Hormuški ožini. Sopodpisnice sporazuma (Francija, Nemčija, Velika Britanija, Kitajska, Rusija) si prizadevajo, da bi veljal še naprej.
Kakšne korake za zmanjšanje napetosti ima v mislih Macron, sprva ni bilo povsem jasno. Očitno gredo tudi v smeri zmanjšanja pritiska na Teheran, ki je zadnje čase postavljal pogoj, da mu dovolijo prodajo določenih količin nafte. Trump pa je omenil, da bi Iran morda lahko dobil bančni kredit oziroma posojilo več držav, za katerega bi jamčil z nafto.
Kitajski podpredsednik je poklical
Poleg Irana je bila glavna tema vrha G7 trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Po novi vzajemni napovedi zvišanja carin in Trumpovem pozivu ameriškim podjetjem v petek, naj se začnejo pripravljati na umik s kitajskega trga, je zdaj na obeh straneh čutiti pripravljenost na pogovor. Trump je danes dejal, da je kitajski podpredsednik Liu He v dveh telefonskih pogovorih sporočil, da »hoče dogovor«. Dejal je, da bi se pogovori o trgovinskem sporazumu lahko začeli zelo kmalu. Pri vprašanju trgovine s Kitajsko mu je očitno pritegnil Macron, rekoč, da bi bilo treba spremeniti pravila Svetovne trgovinske organizacije glede intelektualne lastnine in nepoštenih trgovinskih praks.
To so zapisali tudi v kratko, eno stran dolgo sklepno izjavo, ki so jo voditelji ZDA, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Japonske, Kanade in Italije na koncu vendarle sprejeli kljub drugačnim napovedim. V njej so se poleg Irana dotaknili še Libije, Ukrajine in Hongkonga, ni pa nobene omembe Brazilije in tamkajšnjih požarov, o katerih je bilo veliko govora ob začetku vrha.
Prihodnje leto bodo vrh G7 gostile ZDA in Trump je dejal, da razmišlja o vabilu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki so ga izločili zaradi priključitve Krima. Trump je tudi potrdil, da razmišlja, da bi vrh gostil v svojem letovišču Doral v bližini letališča v Miamiju. Ob tem pa je zavrnil premiso novinarskega vprašanja, ali se želi finančno okoristiti s predsedovanjem.
