Plovec je porozna vulkanska kamnina, nastane pa s hitrim strjevanjem s plini bogate lave ali z mešanjem lave in vode. Avstralski par je na zaplato naletel med plutjem proti Fidžiju, vanj pa je ponesreči zaplul ponoči. »Kameni madež se je raztezal, kamor sta segla lunina svetloba in svetloba najinih žarometov,« sta izkušnjo na spletu opisala Michael Hoult in Larissa Brill. Zapisala sta še, da je njun katamaran za kratek čas obtičal v kamnitem morju, ko je nekaj kosov plovca začasno onemogočilo premikanje krmila. Kljub temu sta naposled uspela izpluti iz pasti, s seboj pa sta vzela tudi nekaj vzorcev kamenja. Ta po velikosti sega od frnikol vse do košarkarskih žog.
Na kamnito puščavo sredi oceana so naleteli tudi drugi pomorščaki. Med drugim tudi Shannon Lenz, ki je je na youtubu objavila posnetek plutja skozi zaplato pri otoku Vava'u. Zapisala je, da so prek nje pluli med šest in osem ur.
Geolog Scott Bryan z avstralske Tehnološke univerze v Queenslandu (QUT) je za britanski BBC povedal, da se podobni pojavi na tem območju ponavljajo približno enkrat na pet let. Mornarji zaplate včasih zamešajo za otoke, ki jih nato nikdar več ne najdejo. »Videti je lahko, kot bi se površina oceana spremenila v kopno,« je pojasnil Bryan in dodal, da se je zaplata medtem že razpolovila. Trenutno se premika proti otočju Vanuatu in Novi Kaledoniji, znala pa bi se prebiti tudi do Avstralije. To bi bila dobra novica za tamkajšnji koralni greben.
Plovec je namreč privlačen gostitelj za morsko življenje, kar je sicer lahko grožnja za vnašanje tujerodnih vrst v novo okolje, a hkrati način za ponovno oživljanje prizadetega ekosistema, kot je veliki koralni greben. Strokovnjaki zato upajo, da bi na plovcih v greben priplule nove zdrave korale in drugi prebivalci grebena. Veliki koralni greben ima namreč hude težave z regeneracijo od katastrofalnega beljenja, ki se je zgodilo leta 2016 in 2017.
