Lenka Kavčič se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem. Velik del svojega časa namenja izobraževanju in osveščanju o kakovostno grajenem prostoru tako v Sloveniji kot v tujini. Svoje izkušnje je pridobivala v okviru priznanih domačih in tujih ustanov.
Štiri leta je bila vodja katedre za notranjo opremo in nosilka predmeta notranja oprema in arhitektura prostora ter prodekanja Fakultete za dizajn v Ljubljani, nato dve leti gostujoča profesorica na fakulteti Politecnico di Milano v Italiji. V sodelovanju z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije je v okviru projekta Igriva arhitektura vodila izobraževanja pedagogov o pomenu grajenega prostora; s soustvarjalkami projekta so organizirale in vodile izkustvene delavnice za otroke v osnovnih in srednjih šolah. Projekt Igrivi les je potekal kot arhitekturne delavnice o trajnostnem in prostorskem razvoju ter osveščal o pomenu rabe lesa.
Od leta 2013 se ukvarja z vodenjem, organizacijo in razvojem največjega arhitekturnega festivala pri nas, Odprte hiše Slovenije. O smislu festivala, ki omogoča številnim ljudem vpogled v zasebne in javne interierje ter srečanje z arhitekti in drugimi projektanti, pravi: »Zavzemamo se za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem. Zato je izredno pomembno, da so lastniki pripravljeni odpreti in pokazati svoje prostore javnosti. Izkušnja, ki jo v kakovostni arhitekturi doživijo obiskovalci, je neprimerljiva s slikami in podobami v revijah, na razstavah ali v medijih. Verjamem, da lahko samo s sodelovanjem ohranimo in ustvarimo boljši prostor za našo prihodnost.«
Lenka Kavčič se ukvarja tudi z arhitekturnim načrtovanjem, kjer skuša zagovarjati in ustvarjati trajnostno, smotrno in razumsko oblikovan prostor, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo. Projekte razvija z inovativnimi pristopi in posegi v prostor, saj se zaveda, da način, kako prostor zasnujemo, vpliva na način življenja. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj, med katerimi je Plečnikova medalja za projekt Igriva arhitektura (2013) in zlata medalja na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16 (1998).
Arhitektura ni samo umetnost gradnje. Z današnjo povečano urbanizacijo prostora se soočamo vedno bolj tudi z obremenilnim vplivom stavb na okolje, prostor in človeka. Lenka Kavčič se zavzema za čim bolj holističen pristop pri načrtovanju novih in prenovi obstoječih stavb in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja, ki bo v največji možni meri zmanjšalo negativne vplive ter omogočilo regeneracijo človekovega prostora, primernega za kakovostno življenje. Materiali, s katerimi gradimo, imajo zelo velik vpliv na počutje in zdravje ljudi. Les kot pregovorno bogastvo Slovenije je bil dalj časa izredno zapostavljen, manjvreden material. Kar deset let je arhitektka sodelovala pri organizaciji razstave Čar lesa, ki je s predstavitvijo sodobnih lesenih izdelkov osveščala uporabnike o trajnostnem vidiku rabe lesa v vsakdanjem življenju.
Nedavno je izpeljala projekt prenove stanovanja v meščanski hiši, zgrajeni leta 1932. Zahtevnost projekta je bila visoka zaradi izziva, kako v podstrešnih prostorih urediti čim bolj prostorne ambiente in hkrati izkoristiti tudi najmanjše ali skrite kotičke. Poševnost strehe in nekoliko nerodne prostore je arhitektka vzela kot dodano vrednost, ki jo je treba primerno uporabiti in predstaviti. Lenka Kavčič: »Pomembno je vzpostaviti odnos do obstoječega in razumeti koncept hiše; sama sem značilnosti podstrešnega stanovanja razumela kot prostorska presenečenja. Poleg tega se romantična predstava o bivanju med krošnjami sredi mesta tu izkaže kot povsem utemeljena in to je tudi bistvena prednost tega stanovanja.«
S prenovo je stanovanje poleg nujnih tehničnih izboljšav (toplotna izolacija, nove inštalacije, zdravi, naravni materiali…) pridobilo tudi boljše prostorske rešitve. Velika prisotnost naravne svetlobe v notranjosti stanovanja je v kombinaciji z ureditvijo večjih in pretočnih prostorov bistveno izboljšala kakovost bivanja. Večina pohištva je zaradi nestandardnih poševnin in naklonov sten izdelana po meri in oblikovana funkcionalno, uporabno minimalistično in domiselno.
