Mesto, ki je »zraslo na soli«, je bilo ta konec tedna v znamenju soli in solinarstva. Predvsem v dopoldanskem času je bil precej skromen obisk naključnih turistov in peščice domačinov, ki so spremljali vrhunski manever istrskega plovila, imenovanega topo, ki je priplulo v piranski mandrač. Kot je dejal »kapitan« Franco Juri, je bila vožnja z lesenim plovilom, ki je nastalo v sklopu mednarodnega projekta Mala barka 2, kljub slabemu vetru prijetna. »Z našim topom smo se že udeležili regate starih bark, ki se je konec maja odvijala prav v Piranu. Takrat smo opazili nekaj težav z jadri, ki pa smo jih sodeč po današnji vožnji odlično odpravili. Jadranje in veslanje iz Sečoveljskih solin je bilo uspešno, družba mešane posadke, ki smo jo sestavljali člani piranskega muzeja in fakultete za pomorstvo in promet, pa tudi prijetna. Seveda je bilo prijetno veslati tudi v družbi Vinka Oblaka, strokovnjaka za stare barke,« je dejal Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran, ki je posadki v mandraču pomagal razložiti okoli dvesto kilogramov iz solin pripeljane soli.

V solinah zdesetkan pridelek soli

Turisti, ki so si v soboto prišli pogledat Piran, nekaj je bilo tudi domačinov, so si na peščici stojnic lahko ogledali sejem domače stare obrti, preverili izdelke sadov narave, solinarji pa so ob tej priložnosti med obiskovalce razdelili tudi tono piranske soli. Sicer pa se je vrhunec praznika odvijal v popoldanskem času, ko se je iz Sečovelj z ladjo »vrnila« solinarska družina. Bili so srečni, da so doma, pa vendar ne prav zadovoljni z letošnjim pridelkom soli. »Ni bilo take letine, kot smo pričakovali, saj je bilo v poletnih mesecih veliko vremenskih nevšečnosti, predvsem deževnih ploh,« je v imenu družine povedala Giorgina Rebol, članica Skupnosti Italijanov G. Tartinija Piran, ki skrbijo za ohranjanje starih običajev. Čeprav se v solinah trudijo, da bi vsako leto pridelali vsaj dva milijona kilogramov soli, za vsakega Slovenca kilogram, je bil letos produkt zdesetkan. »Verjamemo, da bo naslednje leto boljša letina. Če bo vreme dopuščalo, bomo sol pobirali še septembra in oktobra. Sicer pa solinar na dan pobere od ene do dve toni soli,« je povedala Reboljeva. Skupaj z družino je še dobila blagoslov piranskega župnika Zorka Bajca, ki je na Tartinijevem trgu blagoslovil sol in prosil za solinarjem prijazno vreme.

Vsakodnevna pridelava soli na petoli v Sečoveljskih solinah je sploh edinstvena še delujoča na svetu. Nekoč smo imeli soline tudi v Luciji, pred Izolo, v Miljah, v Kopru so bile še večje kot v Sečovljah. A danes žal ni sledu o njih. In prav zato je po mnenju organizatorjev, Avditorija Portorož in Skupnosti Italijanov G. Tartinija Piran, pomembno, da se ohranja ta tradicija, ki je nekoč veljala za pomemben vir zaslužka za celotno regijo, danes pa predstavlja pomemben element prepoznavnosti Pirana in širše regije.