Na 250 milijard dolarjev uvoza, ki je že zdaj obremenjen z dodatnimi 25-odstotnimi carinami, bodo tako ZDA po navedbah Trumpove administracije carine s 1. oktobrom zvišale na 30 odstotkov, na 300 milijard dolarjev, ki še ni dodatno ocarinjen, pa je že prej napovedane dodatne 10-odstotne carine zvišala na 15 odstotkov.
Še vedno pa po pojasnilih urada trgovinskega predstavnika ZDA, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, ostaja v veljavi odločitev, da bodo dodatne carine na 300 milijard dolarjev kitajskega uvoza uveljavljene v dveh krogih, s 1. septembrom in 15. decembrom.
Sredi avgusta je namreč administracija v Washingtonu oznanila, da 1. septembra še ne bo uvedla dodatnih carin na določene izdelke za široko potrošnjo, med njimi pametne telefone, prenosne računalnike in oblačila. Preložitev uvedbe carin na 15. december naj bi bilo darilo ameriškim potrošnikom pred božično-novoletnim nakupovalnim obdobjem. S tem je Trump dejansko priznal, da na koncu pretežen del cene dodatnih carin plačajo potrošniki, čeprav ves čas govori, da celotne posledice nosi Kitajska.
Napoved višjih dodatnih carin je bila pričakovana, saj je prišla ob koncu izjemno turbulentnega petka, ki je porušil kar nekaj ustaljenih političnih norm v ZDA.
Najprej je Kitajska v odzivu na dodatne carine na 300 milijard dolarjev izvoza v ZDA napovedala nove carine na dodatnih 75 milijard dolarjev vreden ameriški uvoz v državo. Uvedla jih bo v dveh fazah, 1. septembra in 15. decembra. Ocarinjenih bo skoraj 5100 ameriških izdelkov različnih vrst. V ločeni izjavi je Peking napovedal še 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov iz ZDA ter petodstotne na uvoz avtomobilskih delov iz te države.
Trump sebe označil za božjega izbranca
Na napoved Pekinga se je prek družbenega omrežja twitter v svojem slogu žolčno odzval predsednik Trump, ki je napovedal hiter odziv, ameriškim podjetjem, ki izdelke proizvajajo na Kitajskem, pa je med drugim celo naročil, naj najdejo alternativno rešitev za poslovanje na Kitajskem, tudi s selitvijo proizvodnje nazaj v ZDA. S tem avtoritarno plansko gospodarsko obarvanim tvitom je v domači javnosti sprožil številne kritike in izraze ogorčenja.
Trump, ki v svoji protekcionistični politiki mednarodne gospodarske odnose vidi kot tekmo z ničelno vsoto, je v preteklosti govoril, da bo v trgovinski vojni s Kitajsko lahko zmagati, pred dnevi pa se je celo opisal za božjega izbranca, ki mu je bilo usojeno, da se spopade s Kitajsko in njenimi trgovinskimi praksami.
Čeprav sam trdi, da ZDA "zmagujejo kot še nikoli", pa se v zadnjem času vse bolj množijo opozorila, da so ZDA pred negativnim preobratom v gospodarski dejavnosti, pomemben dejavnik pri tem pa je povečana negotovost zaradi trgovinske vojne med največjima svetovnima gospodarstvoma.
Trump, katerega možnosti za vnovično izvolitev prihodnje leto so močno vezane na razmere v gospodarstvu, je zadnje dni po oceni analitikov zato vse bolj živčen, kot žrtveno jagnje za svojo jezo pa je našel predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla, češ da Fed ne želi v večji meri znižati obrestnih mer, da bi s tem dodatno spodbudila gospodarsko dejavnost.
