Ob obsežnih požarih, ki te dni divjajo v amazonskih regijah, se Bolivija in Paragvaj usklajujeta okoli protipožarnih akcij na tromeji z Brazilijo, medtem ko se brazilska vlada izmika, češ da za ukrepanje nima zadostnih sredstev. Brazilski nacionalni inštitut za raziskovanje vesolja (INPE) je od 1. januarja letos do 18. avgusta naštel 71.497 požarov na brazilskem ozemlju, od tega 52,5 odstotka v amazonskem pragozdu, kar je 83 odstotkov več kot v enakem času lani. Predstavniki INPE so v sredo poročali, da so na satelitskih posnetkih v zadnjem tednu opazili 9507 novih požarov, večinoma v amazonskem porečju. Ognjeni zublji ogrožajo zaščitena območja s staroselskim življem in požirajo ogromne površine, zlasti na jugozahodu države, gosti oblaki dima pa se valijo vse do atlantske obale. V Sao Paulu, tri tisoč kilometrov oddaljenem od gorečih območij, se je minuli ponedeljek zaradi oblakov dima sredi dneva skorajda znočilo.

O vzroku za požare si mnenja nasprotujejo. Brazilsko okoljsko ministrstvo jih pripisuje suši in vetru, medtem ko naravovarstvene organizacije menijo, da gre za namerno požiganje z namenom krčenja gozdnih površin v Amazoniji za kmetijske industrijske posevke in živinorejo ter za prodor rudarjev. K temu stremi program Bolsonarove vlade, ki je praktično odpravila državni nadzor nad pragozdom. Na te očitke je Bolsonaro v sredo odgovoril, da so za požare krive nevladne organizacije (NVO), ki želijo krivdo naprtiti njemu in vladi, in da se tako maščujejo, ker je vlada ukinila financiranje NVO, ki delujejo v Amazoniji. »Požari so zločinsko dejanje in zdaj moramo storiti vse, kar je mogoče, da ta zločin ne bo še večji,« je dejal in ponovil, da v Amazoniji delujoče NVO delujejo proti Braziliji.

Gre za namerno požiganje?

Teh organizacij je okoli petdeset, na Bolsonarovo izjavo pa so se odzvale s sporočilom: »To je popolnoma neresna in neodgovorna izjava, ki ima zelo jasen cilj: odvrniti pozornost od tega, kar je treba dejansko storiti, to pa je sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje deforestacije,« je pojasnil Raúl do Valle, direktor brazilske izpostave Svetovnega sklada za naravo (WWF). Amazon Watch pa sedanje uničevanje pragozda pripisuje Bolsonarovi protinaravovarstveni politiki. Pravijo, da »kmetje in živinorejci razumejo predsednikovo sporočilo kot dovoljenje, da lahko brez kazenskih posledic netijo namerne požare za širitev svoje dejavnosti v džungli«. Politična stranka Rede Sustentabilidad je napovedala, da bo zahtevala odstavitev okoljskega ministra Ricarda Sellesa, državno tožilstvo pa je že sprožilo več preiskav proti neznanim povzročiteljem požarov. Napovedan je tudi sodni postopek proti lokalnemu časopisu zvezne države Pará zaradi njegove promocije dneva ognja kot nekakšnega praznika uničenja pragozda in Bolsonarove politike.

Za gašenje obsežnega požara, ki uničuje pragozd na meji med Bolivijo in Paragvajem, je včeraj zjutraj iz Kalifornije priletel supertanker boeing 747 na letališče Viru Viru v bolivijskem mestu Santa Cruz. Vsak prelet tega letala z nosilno zmogljivostjo 1150 hektolitrov vode stane 16.000 dolarjev. Bolivijska vlada Eva Moralesa ga je najela, potem ko se je več tisoč gasilcev, policistov in vojakov že dva tedna neuspešno spopadalo s požarom, ki je do četrtka opustošil kar 7600 kvadratnih kilometrov pragozda. Tudi perujska oblast je v gorečo Amazonijo napotila več gasilskih brigad, da bi omejile požar na njihovem teritoriju. Letalo bodo uporabili prav tako za gašenje na paragvajskem delu, kjer je ogenj uničil že 23.000 hektarjev gozdnega pokrova.