Veliko babic, kilavo dete

So krive nekonkurenčne cene, zgolj ponudba sonca in morja, priložnostno nabrani sezonski natakarji ali kar je še reliktov iz časa, ko je neki visoki slovenski politik izginule države razlagal, da Jugoslavija ne bo dežela »kelnerjev« in sobaric, se sprašujejo. A imata tamkajšnje ministrstvo za turizem in njegov šef Gari Capelli odgovor tako rekoč pred nosom, natančneje v le dvajset kilometrov oddaljenem Zaprešiću. Leta 1995 v mesto preoblikovano prizagrebško naselje v globalnem turističnem vodniku Lonely Planet omenjajo kot vmesno postajo na poti do Hrvaškega Zagorja in Titovega Kumrovca, a je leta 2017 beležilo obisk 8493 turistov s 17.013 nočitvami. Da to ni skrajen domet, je vedel njegov župan iz vladajoče HDZ Željko Turk in seveda ukrepal. Lani je tako ustanovil poseben svet za turizem in naložbe ter v njega imenoval sedem članov, ki mu na enkratnem mesečnem sestankovanju za bagatelnih 375 kun neto sejnine po osebi (resda iz tankega žepa davkoplačevalcev) kot delovno telo »predlagajo ukrepe in dejavnosti pri vlaganjih v razvoj turizma, dajejo mnenja in predloge o posameznih razvojnih projektih, predlagajo koncept in politiko razvoja posameznih selektivnih oblik turizma ter sodelujejo z mestnimi upravnimi organi in ustanovami s ciljem krepitve in zagotavljanja pogojev za razvoj turizma«. Prvi rezultati so že tu. Zaprešić je lani obiskalo 7842 turistov, torej 651 manj kot pred delovanjem županovega turističnega sveta, opazno, za skoraj 1100, je upadlo tudi število nočitev. V prvih sedmih mesecih letos pa ne z obiskom ne z nočitvami niso niti na polovici lanskega leta, kar zdravemu razumu sugerira, da mnogo babic spravi na svet kilavo dete.