Na družbenih omrežjih so se v zadnjih dneh pojavile številne objave fotografij gorečih gozdov v Amazoniji s pripisom, da o tej katastrofi mediji ne poročajo in da ni ne duha ne sluha o bogataših, ki bi ob katastrofi ponudili denarno pomoč, kar so počeli, ko je aprila gorela pariška katedrala Notre-Dame.

»Naša hiša gori,« je včeraj v povezavi s požari v Amazoniji tvitnil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je rekordno število požarov označil za mednarodno krizo. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je Macrona obtožil, da situacijo zgolj izrablja za nabiranje političnih točk.

Zakaj so ti požari ogromen problem, ki se tiče nas vseh?

Amazonski pragozd ima ključen vpliv na zemeljsko podnebje, saj absorbira ogljikov dioksid, enega od toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje, in ga predeluje v kisik. Največji pragozd na svetu poskrbi za pretvorbo kar četrtine količine ogljikovega dioksida, ki ga svetovni gozdovi iz atmosfere »odstranijo« vsako leto, zato ga imenujejo tudi »pljuča sveta«. V kisik gozdovi letno pretvorijo kar 2,4 milijarde ton ogljikovega dioksida.

Zdesetkan pragozd bo le stežka zadrževal zviševanje povprečne temperature ozračja, številni in obsežni požari pa povzročajo, da se količina toplogrednih plinov v ozračju povečuje. Na območju Amazonije živi okoli milijon domačinov, katerih domovi so zaradi požarov v nevarnosti. Kot največji tropski deževni gozd na svetu amazonski pragozd predstavlja dom približno 30 odstotkom svetovnih rastlinskih in živalskih vrst, požari pa ogrožajo biološko raznovrstnost regije.

Kaj povzroča požare?

Okoljevarstveniki opozarjajo, da gre krivdo za požare pripisati kar ljudem, ob izredno velikem porastu pa so s prstom pokazali na novega brazilskega predsednika, ki je v pragozdu dovolil večjo sečnjo dreves. Zavezal se je namreč, da bo v pragozdu zagotovil več licenc rudarski industriji, očitajo pa mu, da favorizira svoje podpornike v tem gospodarskem sektorju, pa tudi v gozdarskem in kmetijskem. Bolsonaro se zavzema za zmanjšanje nadzora nad spoštovanjem naravovarstvenih normativov. Brazilske oblasti sicer trdijo, da so požari povezani z naravnimi pogoji v sušnem obdobju, a okoljevarstveniki odgovarjajo, da ta razlaga ne more pojasniti tako obsežnih in številnih požarov, pišejo na portalu Slate. Sušno obdobje tam traja do konca oktobra.

Norveška je zaradi tega početja pred dnevi prekinila financiranje sklada za zaščito Amazonije, ki je bil ustanovljen pred 11 leti, ta država pa je kot največji posamični donator za zaščito tropskega gozda namenila 830 milijonov evrov. Zaradi podatkov o uničevanju gozda je nemška vlada še pred dejanjem Norveške napovedala zamrznitev sredstev v višini 35 milijonov evrov, ki pa podpore zaščiti pragozda na splošno (še) ni odtegnila.

Koliko gozda je uničenega?

Samo julija, ob koncu deževnega obdobja, je Amazonija v požarih izgubila skoraj 2300 kvadratnih kilometrov gozdov, kar je skoraj 300 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je razvidno iz podatkov Brazilskega nacionalnega inštituta za raziskovanje vesolja (INPE). Do vključno julija je bilo na tem področju izkrčenih skoraj 6000 kvadratnih kilometrov gozdov, kar predstavlja 29 odstotkov površine Slovenije.

Kdaj bodo požare lahko pogasili, trenutno ni jasno.

20. avgusta je dim dosegel obalo Atlantika in brazilsko mesto São Paulo. (Foto: Copernicus EU/twitter).

Amazonija požar pragozd amazonski pragozd globalno segrevanje pljuča sveta Brazilija predsednik politika okolje Jair Bolsonaro kmetovanje gozdarstvo rudarstvo gospodarstvo onesnaževanje