Zavod za blagovne rezerve, ki je vse od leta 2015 v imenu vlade kupoval rezilno žico in obmejno ograjo, je znova na sodišču. Direktor zavoda Anton Zakrajšek nam je danes potrdil, da je v začetku julija na upravno sodišče vložil nov upravni spor, s katerim želi preprečiti razkritje dokumentov o nakupih. Tovrsten spor je na sodišču izgubil že lani jeseni, ko je moral na zahtevo informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik in društva Transparency International Slovenia razkriti nekaj dokumentov o nakupu, ki so se nanašali na podjetje Minis. To je bilo v zadnjih letih (do letos, ko se je sodelovanje z državo prekinilo) glavni »ograjevalec« Slovenije. Posel je bil vreden skoraj deset milijonov evrov.

Sklicevanje na vlado

S tokratnim upravnim sporom pa se je Zakrajšek zoperstavil še eni odločbi informacijske pooblaščenke, ki je prav tako na podlagi zahtevka Transparency International Slovenia odločila, da mora zavod za blagovne rezerve razkriti še več dokumentov o nabavljanju »začasnih tehničnih ovir«. Zakrajškov ugovor je, kot pravi sam, povezan s sklepi vlade. »Vse odločitve v zvezi z nabavo začasnih tehničnih ovir je sprejela vlada, vsi sklepi pa so bili označeni s stopnjo tajnosti interno. Temu smo sledili tudi na zavodu,« pravi Zakrajšek. »Čim bi vlada umaknila oznako interno, bi tudi mi razkrili dokumente,« je zatrdil. Ob tem je pripomnil, da je večina podatkov o nakupu ograje in žice javnosti že tako ali tako znanih. Znano je denimo, da je Slovenija doslej za obmejne tehnične ovire namenila približno petnajst milijonov evrov, še 4,5 milijona evrov pa naj bi država plačala srbskemu podjetju Legi-SGS, ki je uspelo na letošnjem razpisu za postavitev dodatnih štiridesetih kilometrov panelne ograje.

Po Dnevnikovih izračunih, ki temeljijo na zadnjih dostopnih podatkih (enotnih številk država sproti ne objavlja), je na meji s Hrvaško postavljenih okoli 180 kilometrov tehničnih ovir, torej žice in panelnih ograj. Še za 400 kilometrov ograje pa naj bi imel zavod materialov na zalogi.

Vendar podrobnosti teh poslov, četudi je šlo za veliko porabo javnega denarja, javnost ne pozna. »Zahtevamo vse dokumente, povezane z nakupom začasnih tehničnih ovir – naročilnice, pogodbe, račune…,« vztraja generalni sekretar Transparency International Slovenia Vid Tomić. Društvo se je za zahtevke odločilo zaradi sumov, da so bili posli povezani z morebitno korupcijo ali pa da so bili izpeljani na nepravilen način. V Dnevniku smo na podlagi naših preiskav in podobnih zahtevkov po razkritju dokumentov že poročali, da se nekateri datumi na dokumentih niso ujemali. Nekatera navodila na ravni vlade naj bi bila podana kar ustno. Obenem pa ni jasno, kako so bila izbrana podjetja, ki so pridobila posel. Minis, denimo, jeseni 2015, ko se je začelo postavljanje ograje, ni imelo niti spletne strani niti objavljene telefonske številke, na kateri bi bilo podjetje dosegljivo. Vlada pa trdi, da je bil Minis k oddaji ponudbe neposredno povabljen. Sumljive okoliščine nakupa in postavljanja ograje so doslej poskušali razjasniti že parlament, pa računsko sodišče in tudi novi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Je država res ogrožena?

Vlada in zavod za blagovne rezerve podrobnosti poslov skrivata kot tajne podatke, češ da bi bili z razkritjem – ker gre za varnost državne meje – ogroženi Slovenija in Evropska unija. Poročali pa smo že, da tako velika domnevna ogroženost ni skladna z razmeroma nizko označbo tajnosti – vlada in zavod za blagovne rezerve sta namreč dokumente o nabavi označila zgolj z oznako »interno«. Ta se uporablja za preprečevanje motenj v delovanju državnih organov, za zaščito države pa so primerne oznake zaupno, tajno in strogo tajno.

Na vprašanje, ali bodo oznako interno z dokumentov vendarle umaknili, nam na vladi danes niso mogli odgovoriti. Več naj bi bilo znanega v ponedeljek. Vid Tomić pa nas je opozoril, da je informacijska pooblaščenka že zavrnila argument Antona Zakrajška, da ne more razkriti dokumentacije, dokler mu tega ne omogoči vlada. Lahko bi jo razkril tudi samostojno, pravi Tomić.

»Vlado pozivamo, naj čim hitreje izvrši odločbo informacijske pooblaščenke in javnosti končno omogoči vpogled v ozadje omenjenih nakupov. Takšno ravnanje je še toliko bolj smiselno glede na pretekle izjave vlade o krepitvi odprtosti in transparentnosti postopkov javnega naročanja ob nakupu novih tehničnih ovir,« je situacijo komentirala predsednica Transparency International Slovenia Alma Sedlar.