V Sloveniji živi enajst vrst kač, pri čemer so le tri – modras, laški gad in navadni gad – strupene. Črnostrela ali mačjeoko kačo uvrščamo med polstrupene, kar pomeni, da ima strupnike nameščene v ustni votlini globoko zadaj in zato človeku ni nevarna. A da bi odrasel človek umrl zaradi ugriza strupenjače iz naših krajev, bi moral imeti že zelo veliko smolo, poudarja Damjan Grenc, dr. med., iz Centra za zastrupitve UKC Ljubljana. »Njihovi strupi lahko povzročajo hude otekline in motnje v delovanju sistema strjevanja krvi. Kar 25 odstotkov ugrizov, ki jih obravnavamo v centru, je ugrizov v roke,« pove Damjan Grenc. Svetuje, da če do ugriza pride, kačo fotografirate oziroma jo identificirate.
Letos že štirje ugrizi kač
Kot so nedavno sporočili iz ljubljanskega UKC, so letos obravnavali (že) štiri ugrize kač, od tega dva ugriza modrasa in dva ugriza gada. Trem osebam je bilo treba zagotoviti protistrup. Sicer pa v Center za zastrupitve pridejo le bolniki, ki imajo srednje hude do hude znake zastrupitve zaradi ugriza strupenih kač. »Če pride do zelo velike lokalne otekline, če imajo ljudje hude bolečine ali bruhajo, imajo drisko, nizek pritisk, težko dihajo ali imajo kako drugo sistemsko reakcijo, poiščejo zdravniško pomoč. Veliko ljudi zdravniške pomoči sploh ne poišče, ugrizi kač namreč najpogosteje sploh niso nevarni. Ljudem svetujem, naj se kačam v naravi izognejo in ne drezajo vanje. V kače torej ne drezamo, se jih izogibamo. Zavedati se je treba, da kače so in da posegamo v njihovo naravno okolje,« dodaja Grenc.
Kaj pa če do srečanja pride?
Med gibanjem v naravi lahko do srečanja s kačo vendarle pride. Pogosto je dovolj že, če se ustavimo oziroma postojimo nekaj metrov pred njo, morda udarimo z nogo ob tla, da jo predramimo. Tudi sicer je priporočljivo, da hodimo z glasnim korakom. Tako imajo kače dovolj časa, da se umaknejo. Kača namreč ne čaka v zasedi, saj ji človek ni plen, so pa prav v poletnih mesecih v primerjavi s spomladanskimi tudi veliko hitrejše. Spomladi, po hibernaciji oziroma zimskem spanju, so precej otrple in se nastavljajo sončnim žarkom, da prebudijo telo. Zato so takrat bližnja srečanja veliko bolj verjetnejša kot v poletnih mesecih. V primeru, da nepričakovano le naletimo na strupenjačo in ta postane agresivna, pa je najbolje, da stojimo pri miru in počakamo, da jo agresija mine in se umakne.
Strup se počasi širi v tkiva
Zdravniki v Centru za zastrupitve sicer poleg ugrizov kače v naravi obravnavajo tudi ugrize eksotičnih kač (na primer ugriz mokasinke in klopotače na razstavi kač). »Ob sumu, da je prišlo do ugriza kače, svetujem, da se človek pri odločitvi, ali bo poiskal zdravniško pomoč, ravna po svojem počutju. Ko kača ugrizne, je to lahko videti zelo različno, lahko sta klasični dve luknjici, lahko je samo ena luknjica, lahko je opraskanina, odvisno od situacije, v kateri je do ugriza prišlo,« pravi Damjan Grenc. Ugrizno mesto je treba očistiti, če bi ob mestu ugriza še ostalo kaj strupa, ga je treba obrisati stran od mesta rane, da se ne zanese še dodatno v rano, nato se rana pokrije, prizadeti ud se imobilizira po načelih prve pomoči in se poskuša bolnika na čim manj travmatičen način spraviti do zdravnika. »Ne zarezujemo, ne podvezujemo, ne sesamo, ne izžigamo, to so dokazano metode, ki ne učinkujejo, ne pomagajo. Strupa kače ne morete dobiti iz rane, počasi se širi v tkiva, po žilah se raznese po telesu,« pojasni Grenc.
